»Njegova skrivnostna božanstva niso slepo zavezana nobenemu konfesionalnemu verstvu, ampak samo videnjem ali iskanju kozmičnih izvorov življenja, ki se uresničuje v skrivnostnih 'sinkretističnih' podobah, zamaknjenih v horizonte brezbrežne večnosti.«
»A umetnikova dela je po Komeljevih besedah vendar mogoče dojeti tudi kot 'prispodobo človeškega zaupanja v prihodnost, v kateri ob brezčasnih piramidah, mitičnih nestvorih in med neznanimi obredji s svojim vstajenjskim oznanilom še najbolj dominira starodavni, a neuničljivi Kristus, ki ga ponekod pridržuje kozmični faraonski Bog'.«
»Razumeli smo se in čutili, da se spopadamo z enakimi konflikti. Živimo v mestih, za katera sumimo, da nam niso pripravljena zagotoviti službe, doma in življenja. Vendar pa razumemo naš položaj kot uporniškega proti establišmentu, za katerega verjamemo, da je mrtev, a še vedno na oblasti. Poleg tega se sprašujemo o posledicah zavračanja uveljavljenih družbenih norm.«
»Kažejo potrebo človeka po izražanju nečesa abstraktnega, po ustvarjanju simbolnega in po trajnem zapisu zgodb, zaobljub in tudi nedovoljenih besed. So neizpodbitni kazalniki razvoja človeške ustvarjalnosti, ki je vodil do enega od njenih vrhuncev – knjige.«
»S predstavitvijo vseh teh izjemnih arheoloških predmetov iz desetih priznanih slovenskih muzejev želi Arheološki muzej Frankfurt poudariti izreden pomen, ki ga je imel slovenski prostor v prazgodovini in skozi vsa zgodovinska obdobja.«
»Če mladim ne bomo ustrezno in poenoteno predstavili zgodovine, tradicije ter prizadevanj prednikov za nastanek njihove države, prihodnost Slovenije morda ne bo takšna, kot si jo želimo – torej prihodnost blaginje, razvoja, enotnosti in suverenega odločanja o sebi doma ter v okviru mednarodne skupnosti.«
»To so megličasti prehodi enega barvnega oblaka v drugega, raztegljivost ploskve v globino ali stran od nje, kontrast med nasičenostjo in sočasnim razblinjenjem vizualnega prostora, s čimer je ustvarjen vtis optične vibracije, migetanja in nenehnega gibanja slike, ki ni več 'podoba doživetja, temveč doživetje samo'.«
»V središču je torej vizualna izkušnja, ki jo v predstavljeni seriji raziskuje predvsem prek dveh vstopnih točk: zrcal, ki jih je vstavil med okvirje fotografij krajin, s katerimi nastajajo ob premikanju gledalca novi odsevi podobe, ki tako nikoli ni ista in statična, ampak ponuja mnoštvo pogledov; obenem pa z zvočnimi posnetki s terena, aranžiranimi v nove kompozicije, ki videno podobo krajine širijo v zvočno.«
»Njene ženske so razosebljene, nič več individualni subjekti, namesto tega so prikazane le kot skupina delovnih rok, ki obstaja in deluje v prostoru domače kuhinje ... Skozi fotografije teles, postavljenih v naravna okolja, in rok, ki tvorijo imaginarne skupnosti, si umetnica zamišlja utopične scenarije pobega iz družbeno determiniranih vlog.«
»Pravzaprav smo bili kot Mestna občina Nova Gorica zelo veseli pobude Društva primorskih arhitektov, da se ob Ravnikarjevem letu postavi razstava na zunanjem razstavišču, ki podaja informacije in poskuša pojasniti, kaj je tisto, kar je ta izjemno plodovit slovenski arhitekt načrtoval za Novo Gorico in kar je danes v Novi Gorici njegovega prepoznavnega.«
»Lahko ga razumemo tudi hudomušno, saj hranilnik pri večini obstaja le kot spomin na otroštvo, toda v naplavinah življenja taka gesta zadoni bolj alarmantno in izzveni kar baladno.«