Ključna beseda: roman

»Pisanje o madžarskem priseljencu v času, ko je Madžarska vstopila v EU, se mi je zdelo očitna izbira.«

»Očarljiv ... hipnotičen ... virtuozen.«

»Najbolj prebrisanega pisatelja o sodobni moškosti, kar jih imamo.«

»Njen obraz je bil pretrgan. Njen svet je bil prerezan.«

»Prav vsak, vsaka si želi telesnosti in ljubezni.«

»Njen obraz je bil pretrgan. Njen svet je bil prerezan.«

»Edini razumen pristop je zaključek, da je bil uspeh enkraten fenomen.«

»Ljudje pogosto govorijo o gentrifikaciji, kot da so zanjo krivi izseljenci, umetniki in intelektualci, ki se priselijo v delavske soseske.«

»To je tako, kot da bi rekli, da sva midva kriva za vso plastiko v oceanu, ker uporabljava plastične slamice.«

»Z gentrifikacijo je enako. Zelo lahko si je zamisliti zakone, ki bi poskrbeli, da bi nepremičnine predstavljale resurs, ne pa zgolj dobrine za špekulacijo.«

»Mislim, da smo glede tega že izpustili pregovornega duha iz steklenice.«

»Roman zagotovo ni slovo od generacije, je pa slovo od časa nedolžnosti, recimo.«

»Srečo dojemamo kot individualni problem, a je v resnici kolektivni problem.«

»Ko enkrat izgubiš navado kolektivnega razmišljanja in razmišljaš samo še individualno, o samem sebi, izgubiš veščino, kako prispevati k skupnemu dobremu.«

»Edini razumen pristop je zaključek, da je bil uspeh enkraten fenomen.«

»Ljudje pogosto govorijo o gentrifikaciji, kot da so zanjo krivi izseljenci, umetniki in intelektualci, ki se priselijo v delavske soseske.«

»Z gentrifikacijo je enako. Zelo lahko si je zamisliti zakone, ki bi poskrbeli, da bi nepremičnine predstavljale resurs, ne pa zgolj dobrine za špekulacijo.«

»Mislim, da smo glede tega že izpustili pregovornega duha iz steklenice.«

»Roman zagotovo ni slovo od generacije, je pa slovo od časa nedolžnosti, recimo.«

»Srečo dojemamo kot individualni problem, a je v resnici kolektivni problem.«

»Ko enkrat izgubiš navado kolektivnega razmišljanja in razmišljaš samo še individualno, o samem sebi, izgubiš veščino, kako prispevati k skupnemu dobremu.«

»Opazila sem, da je moje besedilo zelo mračno, da zveni obupano. V tem mi pravzaprav ne ustreza. Sem namreč zelo optimistična.«

»Bilo je vedno huje, dokler nisem pomislila, da se moram posloviti od pisanja, da je ta faza mojega življenja končana. Potem pa je bilo, kot da bi se nenadoma sprostila ročna zavora.«

»Roman bralca drži v strahu, saj opisuje ljudi, ki jih potegne v njihov 'najtemnejši pol'.«

»Pisala je o oblekah, ki niso bile njene, ampak razcapane krpe, ki jih je dobila potem, ko so jih slekli s teles mrtvih žensk, pisala je o hrani, ki jo je pojedla, čeprav so bile to le skorje kruha ali redka plesniva juha z okusom po zemlji in soli.«

»Težke žametne zavese so dušile svetlobo, ki je pronicala skozi medeninaste lestence in pozlačene oljenke na stenah, v zraku je lebdel gost cigaretni dim, za mizami so sedeli gostje v svilenih telovnikih z manšetnimi sponkami na rokavih …«

»Priti, videti, uspeti. Ali pa samo priti in videti. Ali samo priti in ne videti, ne uspeti. Riba je zadeta, je ranjena ali mrtva, nikakor je ne smem zapustiti. To ribo bi rad imel. To ribo in magari nobene druge več.«

»Priti, videti, uspeti. Ali pa samo priti in videti. Ali samo priti in ne videti, ne uspeti. Riba je zadeta, je ranjena ali mrtva, nikakor je ne smem zapustiti. To ribo bi rad imel. To ribo in magari nobene druge več.«

»Na svidenje, prijatelj, srečno, srečno. Preljubi moj, ti v srcu si z menoj. Vsem usojena ločitev mi za večno obljublja znova snidenje s teboj.«

»Priti, videti, uspeti. Ali pa samo priti in videti. Ali samo priti in ne videti, ne uspeti. Riba je zadeta, je ranjena ali mrtva, nikakor je ne smem zapustiti. To ribo bi rad imel. To ribo in magari nobene druge več.«