Ključna beseda: zgodbe

»Narediti poskušam čustveno fotografijo, ki bo ganila ljudi. Sem pripovedni fotograf. Naše delo je zapeljati ljudi, da bodo poiskali več informacij.«

»Nismo si tako različni. Seveda obstajajo kulture, ki so bolj unikatne od drugih, ampak vsi samo poskušamo preživeti. Vsi se trudimo ljubiti bližnje, poskušamo biti dobri starši, trudimo se, da bi nam šlo v življenju dobro. Vse to nam je skupno.«

»Zaradi konflikta je v regiji razseljenih nekaj milijonov ljudi. Ti za preživetje potrebujejo oglje: za kuhanje, ogrevanje. Za oglje je potreben les.«

»Na tej fotografiji je torej ženska, ki rojeva s carskim rezom. To se dogaja okoli polnoči. Še ne tako davno bi to počeli ob petrolejki ali bakli.«

»Sposobnost postaviti se na noge, nadaljevati življenje in ostati pozitiven je precej temeljna.«

»Če bi hoteli opredeliti skupno značilnost teh pripovedi, je to vsekakor jezik, pisava, deloma arhaična, deloma poetična.«

»Vanjo prinesel ves svet, drevesa, vodo, nebo in ptice ... Soba kot da se je razsvetlila, ko je vstopil, kot da se je opila od sonca, njegove svetlobe in toplote.«

»In vidiš pred sabo vse kot na filmskem traku. Vidiš sebe in celo vas, vso okolico in vse ljudi, ki jih ne poznaš, in vse dogodke, ki so se zgodili, pa če si jim bil priča ali ne.«

»Izpisano dragocen tekst, ki nima trenutnih vzporednic.«

»Sporazumevanje med ljudmi mogoče tudi brez obveznih opomb o smrtnosti.«

»Na novo uveden osebek, v hotnji biti osebnost, še zvedaveje pričakuje odgovorov.«

»Čemu služiti odvečnosti.«

»Se dogodi vonj večerje.«

»Nekaj nadiha po statistično vodenih avtomatizmih in po birokratskem jezikanju vsebuje tudi Izpisano.«

»Vsakemu se lahko zgodi, da se znajde v situaciji, kjer dobro naoljeno kolesje prevar in zlorab na nas uporabi mehanizme, ki so tako splošno ustvarjeni za vplivanje na posameznikovo psihološko stanje, odzive in dejanja, da ga ne opazimo dokler ni prepozno. Ali pa, da se mu enostavno ne moremo upreti.«

»Ljudje smo si želeli biti nesmrtni, kar je neumnost. Rešitev je v tem, da smo mnogokratni.«

»Angelsko serijo zgodb zaključi zgodba Gluhe roke.«

»Ko sem bila otrok …, kadar mi je roka zaspala in me je mravljinčila, mi je mama rekla, da me roka ne sliši, oglušela je in moram jo zbuditi, da me bo spet ubogala.«

»Žal mi je, ampak ne bom poslušalka mostov. / … / Nočem se skrivati kot moja mama. Življenje hočem občutiti, ne pa gledati na ekranu.«

»Moj kolega, strokovnjak za vaše težave, bo kmalu z vami.«

»Ljudje smo si želeli biti nesmrtni, kar je neumnost. Rešitev je v tem, da smo mnogokratni.«

»Moj kolega, strokovnjak za vaše težave, bo kmalu z vami.«

»Žal mi je, ampak ne bom poslušalka mostov. / … / Nočem se skrivati kot moja mama. Življenje hočem občutiti, ne pa gledati na ekranu.«

»Ko sem bila otrok …, kadar mi je roka zaspala in me je mravljinčila, mi je mama rekla, da me roka ne sliši, oglušela je in moram jo zbuditi, da me bo spet ubogala.«

»Pri tem se naslanja na zgodbe posameznikov, ki jih je ogromno.«

»V knjigi Stanovanje in država namreč besedo stanovanje opiše kot tisto, ki hkrati označuje objekt bivanja in bivanje samo – stanovati.«

»Tudi ti otročiči bodo morili.«

»Težko bi našel boljši dokaz, da je vse živo in da je vse povezano v veliko Živost.«

»Jaz Človek, ki Sem. Jahve. Jaz, ki sem Bog!«

»len za šolo in tudi za pisanje«