Ključna beseda: zgodbe

»Trezorji ali vsaj lončeni hranilniki lažne varnosti.«

»Govorila je nimfa, punca si je s palico trebila blato iz brazd podplata.«

»… ampak koliko pa je pravzaprav možnosti, da mu bo človek v teh nekaj minutah iz kovčka ukradel kakšno srajco, kaj pa če se vmes kaj zgodi, kaj če se recimo ne bo dalo odkleniti ključavnice na WC-ju in bo potem kovček ostal kar tam, ali pa, ali pa, ali pa, Jöran je spet prepletel prste, stisnil roke, zazehal.«

»Anja se je zazrla proti vratom balkona, kot da bi vsak hip pričakovala vrano z nožem v peruti, ki bi jo prišla razmesarit za vsak liter bencina, ki so ga na poti do stanovanja sežgale njene stvari.«

»Jaz ne vohunim, gospodje, jaz se sprehajam. Saj sem vam povedal, dnevno porcijo lepote iščem.«

»Kje se je zgodil ta prizor? Kjerkoli obstaja reka, most, nekaj hiš.«

»Potujem v vse te kraje, a nikoli ne pridem domov. Hitim na naslednje letalo.«

»Mu bo Bralec pomagal doumeti tisto, kar se je tistikrat tam zgodilo in kar bi sam težko razumel, saj nas periferije sveta za vedno zaznamujejo s skrivnostno nemočjo.«

»Ljudje pravzaprav nočejo poznati prihodnosti ter da človek, 'rojen kot bomba različnih potencialov', v času odraščanja že doživlja regresijo.«

»Ostane to, kar je večno. Smeti.«

»Nič ni skrivnostnega, noben človeški odnos. Razen ljubezni.«

»Ljubezni ni, obstajajo samo dokazi ljubezni.«

»V zadnjem času se mi nasmehne ena sama ženska. Blagajničarka mojega supermarketa ...«

»Moški v naši družbi vedno imajo poklice, ženske pa so nekogaršnje žene. Najprej so soproge, potem matere, šele nato je na vrsti njihov poklic.«

»Ne moremo kar tako iskati odgovornosti za nekaj, kar se nam dogaja. To počnejo Američani, to počne kapitalizem; pravzaprav obožujem, ko mi rečejo, da smo mi sami odgovorni in da je naša lastna krivda, da smo revni ali da nam ni uspelo v življenju, ne pa da je to zato, ker smo temnopolti ali ker smo iz manjšinske religije ali ker smo preprosto manjšina. Čeprav ženske niso manjšina – so polovica sveta. In načelo, da ženskam ne verjamemo, je grozljivo, patriarhalno načelo. Me lažemo, češ ženska se laže, da je bila posiljena. Ne! Lažejo posiljevalci, ne posiljeni.«

»Prvih 17 let sem preživela v Beogradu, naslednjih milijon pa v Sloveniji. Ne mislim, da je v Sloveniji manj šovinizma kot v Srbiji, morda je manj mačizma, šovinizma pa ne. Družbi se ne razlikujeta toliko, kot bi si morda želeli Slovenci.«

»Ko govorimo o teh stvareh, ne smemo pozabiti, da se še vedno bojimo iti ponoči ven. Zakaj? Ker se ves čas počutimo ogrožene. Naša življenja so bolj ogrožena prav zaradi tega občutka, da nas ves čas lahko nekdo napade. To so preverjena dejstva. Nasilja je zdaj še več med korono. V svetu je več femicidov, to je dejstvo.«

»Nisem na splošno proti migracijam, nasprotujem miselnosti, ki se je pri nas razvila, da je pobeg edini izhod. To se zdaj dogaja pri nas. Tudi v drugih državah. Ljudje enostavno odrežejo svojo državo in svojo družbo, ker menijo, da sta jim država in družba nekaj dolžni in da je bolj razvita kapitalistična država veliko boljša, kot je naša.«

»Sanjska knjiga po Blatnikovih besedah predstavlja knjigo dobre poezije, čeprav se obenem zaveda, da se bo kakšen strokovnjak 'obregnil' ob besedo poezija, saj je vmes tudi nekaj proznih del.«

»Iz minute v minuto spremljamo dogajanje povezano s trenutno pandemijo novega koronavirusa.«

»Predstavljamo tudi zgodbe ljudi, ki jih je prizadel trenuten položaj.«

»Pravzaprav si naenkrat nisem želel ničesar vnesti v organizem; izmenjati snovi z okolico.«

»Moje telo je moja distanca.«

»Nikoli nisem videl smisla v tvoji potrebi po tem, da iz vsakega stavka narediš nov odstavek.«

»… svet teh zgodb, njihova prostorsko-časovna mreža, zajema, predvsem in najbolj, osebni svet lika zgodbe, to je osebe, prostore, predmete, prav kakor tudi celo vrsto kompleksnih in neulovljivih besednih entitet, ki nastanejo s prežemanjem teh treh kategorij.«

»To so taki zvezki, na drobno popisani s svinčnikom. Ko začneš listati, se ne prikaže zgodba. In ne veš, ali je zgodba, ki jo začenjaš prepisovati, kaj vredna. Greš od besede do besede.«

»Ko se prebiješ skozi, se morda izkaže, da dobiš nekaj zgodb, ki so morda uporabne za današnje otroke.«

»Nekatere pravljice, ki jih prepozna kot močne, kot vredne, da živijo naprej, namreč zaradi same ubeseditve ali določenih vsebinskih drobcev v izvorni obliki ne morejo doseči današnjih naslovnikov.«

»Postal bom nočna mora – za državne aparate, tajne službe, politične frakcije, nomenklaturne povzpetnike, vse podrepnike in ritoliznike tega sveta. Kamor koli bom šel, povsod bom stremel, da se, kakor najbolje vem in znam, zagrizem in zažrem v govno, ki tepta, izkorišča, obvladuje in usmerja ubogo rajo pod seboj.«

»Ti dohtarji so itak same riti in pizde pokvarjene. Napol so jo porihtali, pa naj jo do konca. Se vidi, da mislijo, da zastonj delajo, in sploh ne razumejo, da če za nekaj plačaš, potem pričakuješ, da bo to narejeno.«