Ključna beseda: zgodbe

»Ves svet si razlagamo s pomočjo zgodb.«

»Zgodbe imamo raje kot pridige.«

»Ob smetnjaku sem videl ležati kačji lev. Njegova površina je spominjala na organe, ki sem jih zadnje leto in pol iskal po smeteh.«

»To je življenje, ki je bilo, pomislim, a postalo je preozko in iz njega je izstopilo novo življenje in odšlo.«

»Mar sem prisluškoval sledem starih življenj? Nečemu, kar je bilo in je odšlo?«

»Konča se z najhujšo možno grozoto, ki jo lahko doživi smetar – s soočenjem z mrtvim dojenčkom v smetnjaku.«

»Ob smetnjaku sem videl ležati kačji lev. Njegova površina je spominjala na organe, ki sem jih zadnje leto in pol iskal po smeteh.«

»To je življenje, ki je bilo, pomislim, a postalo je preozko in iz njega je izstopilo novo življenje in odšlo.«

»Mar sem prisluškoval sledem starih življenj? Nečemu, kar je bilo in je odšlo?«

»Konča se z najhujšo možno grozoto, ki jo lahko doživi smetar – s soočenjem z mrtvim dojenčkom v smetnjaku.«

»Čeprav je prijateljicam govorila, da so ljudje, ki za nekom predolgo žalujejo, dolgočasni, si ni mogla pomagati: vsako noč je sanjala pokojnega moža, dokler se ni sama sebi uprla.«

»ali je za postarano vdovo v bombažni srajčki spodobno, da si v spanju mrmra erotične zgodbe. Zagotovo ne. Toda nič ne more, če ji še kaplja z jezika.«

»Ko doživimo izgubo, nas žalost vodi na različne načine. Ne moremo nadzorovati načina, kako se žalost naseli v telesu. Moja žalost v temi tava po tvoji sobi in poskuša ugotoviti, kje si. Ni načina, da bi pisala o trenutkih, ki se jih nočem spominjati.«

»Zdaj je še vse v redu s tvojim spominom, zato si težko predstavljaš, kako bo, ko enkrat ne bo vse v redu.«

»Vdove so pogosto stereotipizirane kot večno žalujoče, definirane zgolj s svojo izgubo in žalovanjem, ne pa kot celovite in enkratne posameznice.«

»Čeprav je prijateljicam govorila, da so ljudje, ki za nekom predolgo žalujejo, dolgočasni, si ni mogla pomagati: vsako noč je sanjala pokojnega moža, dokler se ni sama sebi uprla.«

»ali je za postarano vdovo v bombažni srajčki spodobno, da si v spanju mrmra erotične zgodbe. Zagotovo ne. Toda nič ne more, če ji še kaplja z jezika.«

»Ko doživimo izgubo, nas žalost vodi na različne načine. Ne moremo nadzorovati načina, kako se žalost naseli v telesu. Moja žalost v temi tava po tvoji sobi in poskuša ugotoviti, kje si. Ni načina, da bi pisala o trenutkih, ki se jih nočem spominjati.«

»Zdaj je še vse v redu s tvojim spominom, zato si težko predstavljaš, kako bo, ko enkrat ne bo vse v redu.«

»Vdove so pogosto stereotipizirane kot večno žalujoče, definirane zgolj s svojo izgubo in žalovanjem, ne pa kot celovite in enkratne posameznice.«

»Vrisk je slišati tu, tam stok ljudi iz vrvenja ...«

»Mistični ep iz slovenske zgodovine pa poganja knezova neuslišana ljubezen do Zorislave.«

»A kako? To bodo mladi poslušalke in poslušalci izvedeli v nedeljo zjutraj.«

»Zelo mi je všeč, da nekdo nekaj pripoveduje, in sem vzela beležko ter začela pisati. Ideje so kar švigale.«

»Najbolj so me navdihovale zgodbe žensk, kako so one živele, v kakšnih časih so takrat živele.«

»Se mi tudi zdi, da je vedno več mladih, ki jih zanima preteklost, ki jih zanimajo ročna dela, tehnike. Mislim, da smo na pravi poti, da na novo nekak vzpostavimo tradicijo na sodoben način.«

»Bo božični čas Mojci in Jerneju vendarle prinesel pomiritev ali celo pravi božični čudež?«

»Vsak peti Slovenec je alkoholik, pa sem še jaz!«

»Svetlana Makarovič tako človeško hrepenenje odstira kot nedoumljivo silo, ki obvladuje človeka.«

»v zavetnih nočeh, ko je čisto tiho in slišiš biti le svoje srce«