Omemba: Eva Mahkovic

»Vidimo, da so na koncu vsi samo ljudje in da ima vsaka družina svoje patologije.«

»Igra odstopa od klasične družinske drame, saj so odtujeni družinski člani večino časa ločeni in sami.«

»Verjamem v to, kar počnemo, in ne v to, kar smo.«

»Človeštvo je veliko zanimivejše kot ti atributi, ki jih tako ali tako uporabljamo samo zato, da bi se izognili tragediji svojega bivanja.«

»Res je, da me zanimajo ekstremne pozicije v življenju. Ampak pri tem ne gre za kakšno željo po provokaciji per se.«

»Mene osebno ni iz neznanega razloga še nihče oklofutal na ulici, ampak najbrž komu ni všeč moja knjiga. Vsaj upam, da je tako.«

»Sovražim zgodbe, kjer je heteroseksualnost prikazana kot pekel, homoseksualnost pa kot odrešitev, čisti paradiž. Lepo vas prosim! Zveze so vedno vice.«

»Čast je duhovna kategorija, nobene zveze nima s premoženjem ali udobjem. Biti srečen pomeni narediti, kar pač moraš narediti.«

»Ko imaš otroka, mu moraš z jezikom pojasniti svet – takrat ne moreš lagati, ne o svetu in ne o sami sebi.«

»Ne vem, zakaj se v tej ljubezni ne smemo raziti. Ne vem, za kaj mi za ljubezen ne sme postati vseeno, enkrat za vselej vseeno.«

»Ne flirtam, nikoli ne flirtam. Pogosto rečem ne, včasih ja. Nima zveze s seksom, kaj šele z ljubeznijo.«

»Sovražim zgodbe, kjer je heteroseksualnost prikazana kot pekel, homoseksualnost pa kot odrešitev, čisti paradiž.«

»Morda nisem moški, niti Rusinja in prav tako nisem živela v 19. stoletju, ampak ko berem Dostojevskega, vem, o čem govori.«

»To je Ljubljana previsokih cen, inflacije, Wolta, cenenih literarnih večerov, aspiracij po veličini, po tem, da bi se nekako izrazili, Ljubljana generacijskih konfliktov, nestrpnosti iz pomanjkanja, Ljubljana nepremičninske krize in Ljubljana, glavno mesto v državi, ki trpi za pomanjkanjem vizije.«

»Živi zato, da poskrbi za vse, za kar je treba poskrbeti, pri tem pa pozabi nase.«

»Mašini temeljni občutji sta negotovost ali brezizhodnost, njeni pogledi pa zaradi tega temni, a precej realni.«

»Julija, ki sicer zna videti onkraj slabih lastnosti ljudi, je opomnik, da se napredek oz. sprememba, ki si jo želimo, ne bo zgodila s kavča.«

»Mimo vseh feminizmov, jaz na ženske gledam kot na center sveta, kot na bitje, v katerem se vse skoncentrira.«

»V eni noči pokažejo razsežnost svojih karakterjev, ki jih poprej niso poznale. Te ženske niso 'grde osebe', to so osebe, s katerimi se lahko do neke mere poistovetiš in marsikatera njihova izjava vendarle drži.«

»Predstavo sem označila za psihološki triler oziroma dramo odnosov med štirimi ženskami.«

»Predstava je psihološki triler oziroma drama odnosov med štirimi ženskami, ki so od nekdaj druga drugi priznavale določene odlike in se v tem spoštovale.«

»Moj hortus conclusus ima steklene stene, saj veliko gledam ven in drugi gledajo noter, jaz sem zaprta, ampak oversharam, lažem in govorim po resnici hkrati, sedim na oltarju, ki sem si ga zgradila, in gledam ven skozi stene, ampak verjetno bi bilo bolje, da bi se samo naučila razbiti steno.«

»Starec vsake toliko zarjove, da ni naključje, da je bil prav on, ne kakšen drug še živeč Islandec, za model velikana v prenovljenem grbu nove republike. Fant mu sledi, da si ne bi kaj naredil. Kot da bi lahko preprečil, da trol razsuje sebe ali kar mu pač pride na pot.«

»Čas se konec koncev izteka. Morda je čisto prav, da zdaj odložiš svoje zgodbe na stran in raziščeš, kako je bilo živeti v tem telesu od prvega dne, ki se ga spominjaš, do danes.«

»Zagovarjam stališče, da je Shakespeare izrazito ljudski, izrazito praktičen gledališki pisec: teksti po naročilu / nakradeni motivi / mešani žanri / mešane forme / mešanje verza in proze / mešanje biserov s smetmi / katedrala in hlev.«

»V gozdu, ki je žanrsko fluiden in ima vse postavke sodobnega, hiperkorektnega sveta (...), kjer se ljubezen pojavi v najrazličnejših oblikah in popolnoma prosto, neodvisno od spola, tipa seksualnosti in tako dalje.«

»Se pravi nekaj, na kar se lahko v vsakdanjem življenju pogosto navežemo, tako da je v bistvu to neka zelo sodobna ljubezenska zgodba.«

»Moje navdušenje nad knjigo je naraščalo z vsako prebrano stranjo, in ko sem knjigo prebrala do konca, sem že bila prepričana, da je to vsebina, ki bi si jo želela videti in slišati v gledališki postavitvi. Evin tok misli, ki je izpisan in zapisan v duhovitem, pikantnem, neposrednem in bogatem jeziku, me je nagovoril kot žensko in igralko.«

»Toxic je napisan, kot opredeljuje avtorica, kot obdukcija, pregled telesa in 'možganskih smeti' Eve Mahkovic.«

»Ta svet je mrakoben, pogosto potisnjen v plehkost, ki nikoli ne pride in ne more priti brez bolečine in luknje v telesu in duši osebe.«