Omemba: Matej Juh

»Vas Doberdob je ta dan hudo trpela pod laškimi granatami. Nad nami ves dan krožijo sovražni in naši zrakoplovi. Sovražnih je seveda več.«

»Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in v imenu svoje vlade prevzemam vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko.«

»Sleherni človek ve, da sta krepost in sreča odvisni od podrobnosti; tisto, kar je splošno in vsem rečem skupno, pa je le neogibno zlo, ki ga pač terja razum.«

»Ste vedeli, da olimpijske igre od leta 1912 do 1948 niso bile samo športno, ampak tudi umetniško tekmovanje?«

»Kadar je, na primer, Kandinski slikal ali kadar je Giacometti kiparil, jima ni šlo za postavljanje rekorda ali za to, da se uvrstita pred kakšnega drugega slikarja oziroma kiparja.«

»Ti, zakaj imaš pa neopren narobe oblečen?«

»So tekači, ki so videti, kot da letijo, drugi, ki so videti, kot da plešejo, za druge se zdi, da paradirajo.«

»Že v Postojni, odtrganem delu domovine, in nato na Rakeku ter v Logatcu smo se lahko prepričali, kako je med rojaki in v domovini odmeval naš uspeh.«

»Daj no, saj tole ni nič drugega kot samo še ena biciklistična tekma. Mala malica zate.«

»Gospod Ciappelletto prevara s krivo izpovedjo nekega svetega redovnika in umre; čeprav je bil v življenju prav slab človek, ga imajo po smrti za svetnika in imenujejo svetega Ciappelletta«

»Na začetku leta 1992 je imel natečaj še kategoriji krajših in daljših besedil, potem pa se je, v skladu z oddajo Literarni nokturno, v kateri predstavljamo izbrane zgodbe, osredotočil na eno samo – vanjo lahko sodita na eni strani bolj fabulativna zvrst kratkih zgodb, ki jo je utrdila ameriška književnost, in na drugi bolj refleksivna in lirična črtica, ki jo dobro pozna slovenska literarna zgodovina.«

»Po knjigi z enakim naslovom, ki smo jo izdali ob 25-letnici natečaja in v kateri smo zbrali najboljše zgodbe do vključno leta 2016, prinaša zvočnica 36 vrhunskih interpretacij zmagovalk, skupaj z zgodbo Violina in žiletke Davorina Lenka – Arsovo lastovko, kot smo ob 30. jubileju poimenovali nagrado.«

»Okvir zgodbe je, da policisti najdejo Maro, ki je vozil avtomobil pri starosti štirinajstih let in mu nihče ne verjame, da je dejansko celo republiko prevozil sam. Ko ga začnejo zasliševati, začne pripovedovati zgodbo, v kateri je meja med resničnostjo in lažjo zelo zabrisana. Prav ta element neke dvojnosti mi je bil zelo zanimiv.«

»Film razumem kot portret tistega obdobja v človekovem življenju, ko svet zares nima meja. Celo med vajami sem bil vedno znova presenečen, kako svobodna sta bila otroka; odprta do vsega.«

»Zimske muhe so primer nove, izvirne filmske govorice, v kateri pripovedovanje z manjkajočimi deli v zgodbi ponudi presenetljivo sveže doživetje likov, njihovih medsebojnih razmerij in upodobljenega hladnega zimskega sveta z otoki svetlobe.«