»Noža sploh nisem videl, oziroma se ga vsaj ne spominjam. Ne vem, ali je bil kratek ali dolg, širok lovski nož ali ozko bodalo, nazobčan kot nož za kruh ali zakrivljen nož ali nož na vzmet, kakršne imajo radi ulični nasilneži, ali pa morda celo mesarski nož, ki ga je izmaknil materi iz kuhinje. Vseeno mi je.«
»Roman je že v sebi zelo večplasten. Pogosto je navajan kot mladinski ali fantazijski roman in v Rushdiejevem posebnem jeziku pripovedovanja postane to tudi zgodba o naši resničnosti, svobodi misli in svobodi govora.«
»Kot je v zgodbi zapisal Rushdie, si je Harun predstavljal očeta kot neke vrste žonglerja, ki vedno pove zgodbo do konca in nikoli ne naredi napake. Tako tudi igralci v tej predstavi žonglirajo z besedilom, petjem, gibanjem in lutkami.«
»Tisti, ki živijo v svetlobi, so naredili tako, da sonce sije samo na njihovo stran, in tako je logično, da se prej ali slej pojavi nezadovoljstvo tistih na drugi strani, kjer je ves čas tema. Nastane problem, kakršnih imamo v današnjem svetu veliko, ko so eni na temni in drugi na svetli strani, vmes pa je zid moči, ki je že načet.«
»Častno gostjo vedno zelo skrbno izberemo. Res smo bili veseli, da je Slovenija vabilo sprejela. Slovenija je za nas edinstvena država, v kateri je v ospredju poezija. Da v Frankfurt prinaša pesmi, je za nas nekaj prav posebnega.«
»Književnost potrebuje pomoč, državno spodbudo. Potrebujemo umetniške rezidence, pomoč za prevajalce, veliko književnih nagrad za vzbujanje pozornosti. To, kar dobi državno gledališče, potrebuje tudi književna dejavnost.«
»V Frankfurt se vrača Salman Rushdie. Zelo veseli me, da bo prišel Salman Rushdie. Tu je bil pred nekaj leti. Po lanskem atentatu nanj se bo prvič pojavil v javnosti in več dni preživel v Frankfurtu. Hvaležen mu je, da si upa.«