Omemba: Stanislav Zore

»Dostikrat se dogaja, da nimamo poguma, da bi se odpravili na pot. Največja ovira je ujetost v naše lastne predstave in ideje. Toda če želimo, da se obogatimo in rastemo, je treba iti na pot.«

»V sveti noči se nam razodeva Bog, ki je usmiljen, ki se sklanja k človeku in nam daje vedno novo priložnost.«

»Zato si želim, da bi vsak od nas vsaj malo začutil to vstopanje luči, ki preganja našo temo, da bi vsak začutil v globini svojega srca mir, ki ga svet ne more dati, da bi tako bilo manj nesoglasij in napetosti med nami, več pa konkretnih znamenj ljubezni in dobrote.«

»Božič je eden največjih krščanskih praznikov.«

»V nedeljo dopoldne bodo sledile osrednje božične maše.«

»Na predvečer praznika postavijo jaslice, okrasijo božično drevesce in obiščejo polnočnice.«

»Takrat sem občudoval in še danes občudujem trezno preudarnost ljudi, ki so imeli vizijo in to vizijo predstavili našim ljudem. In ljudje so to vizijo sprejeli za svojo.«

»Kajti samostojnosti in neodvisnosti naše države nihče ne more ukiniti.«

»Takoj ko se začne pravica meriti z različnimi vatli in pravičnost odmerjati z različnimi utežmi, ostane samo še govorjenje o pravici in o pravičnosti, pravice in pravičnosti pa v resnici ni več.«

»Če je ni za vse in če ni za vse enaka, potem je ni.«

»Naj nam letošnje praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti pomaga k oblikovanju treh temeljnih drž: hvaležnosti za državo, ki jo imamo; zavesti, da je to naša država in se hočemo do nje vesti odgovorno; in da bomo vedno jasno povedali, kaj zahtevamo od tistih, ki so prevzeli odgovornost v politiki.«

»Danes je v družbi veliko govorjenja o solidarnosti. Bogu hvala za to solidarno pomoč, ki jo živijo ljudje, ni pa prav, da se država začne zanašati na to solidarno pomoč ali da solidarna pomoč postane edina pomoč, ki so jo deležni tisti, ki so doživeli kakršno koli nesrečo.«

»Slovenke in Slovenci smo se skozi zgodovinsko izkušnjo ustanavljanja naše nam skupne domovine naučili, da smo najbolj uspešni tedaj, ko sodelujemo in smo v izpolnjevanju zadanih ciljev enotni. In na to smo lahko ponosni. Tudi kmet, ki dela na kmetiji, dela za preživetje naroda, dela za kulturo, dela za gospodarstvo, dela za vse, pa tudi zase.«

»Kdor poseduje in obdeluje zemljo, od tega je dežela. S tem se ohranja naš jezik, naše izročilo, naša identiteta. Kdo, če ne mi, kmetice in kmetje, smo poklicani, da ohranjamo slovenstvo?«

»Trenutna oblast je pri zakonodaji, ki se tiče kmetijstva in okolja, večkrat podlegla javnosti všečnemu zagovarjanju varovanja okolja in živali brez upoštevanja stroke. To ni dobro niti za kmete niti za širšo družbo. Koliko energije gre v prazno zaradi tega, ker se premalo in preslabo posluša in razume kmete in našo kmečko realnost.«

»Vi ste tisti, ki veste, kaj pomeni mir, ki je neločljivo povezan s svobodo.«

»Iskreno verjamem, da smo lahko svobodni in srečni samo takrat, kadar so svobodni in srečni vsi okrog nas.«

»Vedno znova vam bo Bog podaril besedo, da vas opogumi, da vas spodbudi in da vam da vedeti, da ste zanj pomembni; in to ni nekakšna poceni pomembnost, kot denimo v kampanji za nabiranje glasov, tako te ceni, da ti vedno znova kaže, kaj pomeni ljubezen do konca.«

»Na ta način bo vaša molitev postala osebna, globoka in se bo spremenila v pogovor s prijateljem.«

»da osmislijo svojo vero.«

»Skozi ves dan zagotovo sprejmemo okoli 10 tisoč obiskovalcev oziroma romarjev k Mariji pomagaj, ki res priromajo od jutra do večera.«

»Na Ptujski gori okoli sedem tisoč romarjev.«

»To nas zanima in skrbi, saj je na kocki dobro človeka in nič človeškega nam ne more biti tuje.«

»Nihče izmed nas nikoli ni odveč. Nikoli nihče ni strošek.«

»Na Brezje smo priromali v času, ko namesto besed upanja in tolažbe donijo trobente smrti.«

»Danes kot višek naprednosti razglašajo tako imenovano prostovoljno končanje življenja. Čista neumnost. Pokojni profesor Anton Trstenjak je velikokrat poudaril, da je prvinska človekova drža skrb za življenje in da se nihče ne odloči za smrt prostovoljno.«

»Poleg tega je bil zaukazan molk. In če je kdo prekršil ta molk, je tudi sam stopil na pot pomorjenih. Veliko, zelo veliko otrok ni smelo izvedeti, kje so njihovi očetje, kje so njihovi strici, ali njihovi starejši bratje, ali sestre.«

»A tri tisoč kubičnih metrov skal, ki so prekrile pometane v brezno, je bilo premalo, da bi storilci mirno živeli in mirno spali. Ves mehanizem zastraševanja in prisilnega molka ni mogel opravičiti zločina. Zato je bilo treba vse tisoče in tisoče pomorjenih oblatiti še kot narodne izdajalce.«

»Je lahko izdajalec nekdo, ki brani svojo ženo in otroke, ki brani domačijo? In prav to so počeli tisti, ki se jih danes spominjamo in zanje molimo.«

»Danes ljudje kaj hitro podležejo skušnjavi, da bi se obrnili stran in rekli: 'Že veliko časa je minilo, treba je gledati naprej.' Za božjo voljo, pravi papež, nikar. Brez spomina ne moremo naprej, brez celovitega in čistega spomina ni rasti. Spodbujeni smo, naj ne bežimo pred resnico, kajti prej ali slej nas bo ujela.«