»Svetlana je presodila, da jo zdaj lahko sprejme. Sam mislim, da je to legitimno, absolutno legitimno. Lahko pa bi upravni odbor to elegantneje rešil.«
»Nagrado je zavrnila iz osebnega prepričanja. Po triindvajsetih letih dejstva govorijo sama zase, Svetlani Makarovič pa nagrada pripada, in prav je, da jo prejme na državni proslavi kot vsi nagrajenci in nagrajenke doslej.«
»Takšne obljube ji na ministrstvu za kulturo nismo dali, niti ji je ne bi mogli dati, saj je podeljevanje Prešernovih nagrad v pristojnosti Upravnega odbora Prešernovega sklada«
»Hudo mi je, ko pomislim, da so vsi tisti, ki so mi bili tako blizu, moji sošolci in sošolke, zdaj izročeni na milost in nemilost najhujšim rabljem, kar jih je kdaj bilo. Zakaj? Ker smo drugačni? Pa smo res drugačni? Saj smo vsi ljudje. Ljudje, ki čutimo bolečino, strah, ljubezen … Ne razumem, res ne razumem. Kaj se je zgodilo z ljudmi?!«
»Vedno se moramo spraševati kot Anna Frank, samo tako se morda zgodovina ne bo več ponavljala v najbolj strašni podobi. Annina zgodba je naša zgodba. Se dovolj zavedamo tega?«