Omemba: Vinko Möderndorfer

»In seveda tudi posebno slovenska. Preprosto povedano: gre za mesto, ki ga oblega sovražnik. Mesto čuva legenda o samorogu. Vendar se sovražnik in napadalec mesta, zunanji sovražnik, v operi nikoli ne pojavi. O njem se govori, vendar ga ni, ne nastopi. Kot da ni pomemben. Kot da so si ga izmislili.«

»Televizijski zasloni, ki so del scenografije Branka Hojnika, so veliko oko nekoga, ki nas ves čas nadzira.«

»Roman Škrbine je zgodba o nenapisanih zgodbah.«

»Nagrade za umetnost bralce opozarjajo na književnost, ki ni všečna, a ima moč, da nam povrne vero in upanje v moralne vrednote, ki izginjajo.«

»Verjeti v moč besede in literature, verjeti v zgodbo, ki je metafora o svetu, je danes pomembno.«

»Ne v areni literature, ampak v areni življenja sem stal.«

»Cankar se je žrtvoval za svoje besede. Za resnico, ki jo je hotel povedati na glas.«

»Atmosfero med ljudmi, nekakšnega skupnega duha, skupno emocijo, ki nadgradi naše delo.«

»Šele film pred dvorano gledalcev, ki se posvečeno in zbrano prepuščajo podobam, lahko nekaj premakne tudi v svetu, v katerem živimo.«

»Zato smo ustvarjalci filma Zastoj veseli, da bo premiera našega dela v kinodvorani in pred ljudmi.«

»Za dober film je najpomembnejši način razmišljanja, občutek, ki ga dešifriraš in potem uporabljaš. Izkušnje so tu bistvene, ne sme se zgoditi, da se napačen kader odpira v napačnem trenutku. Moja naloga je, da ne dopustim, da energija odteče iz prizora.«

»Gre za čaroben kraj, prijateljske stike vseh gostov.«

»Bila sem na podelitvi v jami: kako edinstveno čudovita zamisel.«

»Sprašujem pa se, ali so časi res tako težki? In še bolj se sprašujem, ali je prav, da se sploh sprašujemo o tem, ali si lahko privoščimo umetnost?«

»Umetnost ni nekaj, kar bi si lahko privoščili ali ne privoščili. Umetnost je gonilo življenja. Je smisel.«

»Strah je votel / znotraj njega počiva nov strah / večji / strah je sram / in sram je strah / da si manj kot drugi / da si odveč // to je največji strah / največji sram //z roko v roki se sprehajata / strah in sram / oba votla oba velika / oba v službi režima // premagaš ju / ko spoznaš: // naj jih bo sram! / naj jih bo strah!«

»Pesem skopni na ustnicah in dež in rosa / na oknu na steklenici po grlu skopni / omama na soncu skopni telo ime na vratih / ko odnesejo po zavitem stopnišču / tisto kar je ostalo.«

»Snežil bi rad pa nimam od kod / gnezdil bi rad pa ni več tvojih rok.«

»Ne verjamem v življenje predmetovčeprav čutim tvoje ustnice na robu skodelice...«

»Na moji postelji / poslednje kar si zapomniš / namesto rjuh mrtvaški prt / namesto naju sladka sladka smrt.«

»Nagrada je letos tudi simbolno prišla pravi trenutek v prave roke.«

»Pesnico presežkov, ki je književnosti posvetila glavnino življenja in s svojim glasom sčasoma dosegla izjemno umetniško suverenost.«

»Kadar smo osredotočeni samo na zvok, se nekatere zgodbe izluščijo še bolj intenzivno, kot bi se v vizualnem mediju.«

»Mamo so ugrabili. Z njenimi stvarmi vred so ukradli tudi kovček.«

»Te poslušalce je tudi najtežje nagovoriti, saj stopajo v obdobje, ko razvijajo lastno razmišljanje – obenem pa so še vedno zelo ranljivi.«

»Nobeno otroštvo ne mine brez zvočnih pravljic.«

»Pobeg je zelo dobra pripoved o pogumu otrok, sobivanju z naravo in uporništvu.«

»Roman prinaša spomin na Finžgarjevo klasiko, le da je namenjen nekoliko mlajšim bralcem.«

»Besedilo se zelo dobro glasno bere, je napeto in za najmlajše zabavno.«

»Nežno in sočutno se avtor dotika vprašanj o minevanju, pozabljanju in osamljenosti.«