Tema: Gledališče

»Negovanje vrta je metafora, ki za umetnika pomeni kulturno vrednoto in ju kot posameznika nenehno povezuje z vsem živim ter jima ponuja odločitev o bolj izostreni izkušnji prisotnosti v svetu.«

»Roman v krajini je poskus sprehajanja med izkušnjami in nabor trenutkov, ki dezaktivirajo ta zapleteni mit o vzajemnosti.«

»prekleto dobro predstavo, ki je ponudila možnost zareze, možnost rekonfiguracije in vnovičnega zarisa meja tistega, kar umetnost je, in tistega, kar ni, s tem pa dovolj dosledno udejanjala njuno razumevanje gledališča kot družbenega in političnega agensa.«

»vznemirja, provocira, ki vrednostne sisteme nenehno postavlja pod vprašaj, gledališča, ki subvertira nacionalno podstat in tradicijo, gledališča, ki ga ni strah ekscesa, užitka, trpljenja in svobodne ljubezni.«

»simptom«

»kakšne so potrebe na politični sceni, tendence v družbi in podobno«

»ali si ga želimo ohraniti, kdo ga potrebuje, če sploh kdo, in kako naprej«

»ne ve, ali v tekstu obstaja dramski oz. gledališki potencial«

»Želele smo napraviti izložbo, galerijo ženske zgodovine, ki se obravnava tako, kot si me želimo.«

»Predvsem ta avtobiografski del se mi zdi ključen, ker odpira prostor za igralke in neigralke ter predstavlja v Sloveniji zametek skupnostnega gledališča.«

»Svojega dela predstave smo se lotile z raziskovanjem teme na poldokumentaren način, z oblikovanjem lastnega izkustva in opažanj v monologe in scene, prepletene z besedilom Katje Gorečan. Ukvarjale smo se z občutki, ki jih je velikokrat težko opisati, si jih priznati, še težje izreči.«

»To je prva lastna produkcija v zgodovini Festivala Borštnikovo srečanje, na kar smo zelo ponosni, zlasti zato, ker je predstava tako lepo uspela.«

»postala veliko bolj sodobna, kot bi človek od neke stare in vsem znane pravljice pričakoval«

»kulturni produkt vladajočega in privilegiranega razreda«

»stičišče in križišče večine problemov civilizacije, kulture, in vrednot«

»Igralski razpon Branka Šturbeja je širok, zajema vloge tako v klasičnem kot sodobnem repertoarju, enako suveren je v drami in komediji, v vsako vlogo, se zdi, vstopa z enako 'naivnostjo' in neposrednostjo, z domala otroškim čudenjem, počasi, a zanesljivo pa skozi njen razvoj – ob nesporni 'tehnični' virtuoznosti – pridobiva presunljivo miselno in emotivno globino. Njegova igra vselej prihaja, kot je bilo nekoč zapisano, 'iz resničnega epicentra gledališča'.«

»Zanima me ne toliko konkretna vloga kot delo z ljudmi, ki nosijo v sebi strast do teatra, strast do ustvarjanja.«

»Je nekaj posebnega, gre za krono, največje priznanje za igralske in gledališke dosežke.«

»Nenehno ustvarjanje, ki te povleče, je kot neke vrste droga. Potem so tu ljudje v teatru, ves čas si v stiku z literaturo, z zanimivimi ljudmi. Mislim, da je to glavni razlog. In ta neposreden stik z gledalci.«

»Mislim, da se nahajamo v trenutku, ko ne vemo, ali bo zmagala iracionalnost ali zdrava pamet. To je zgodba o izginotju demokracije. O poskusu nekega vladarja, da bi uredil državo, da bi poiskal razloge razpadanja in gnilobe. Ki slavno propade. Za dolgo dolgo časa. Bitka med racionalnim in iracionalnim principom.«

»Morda je največji uspeh uprizoritve prav to delikatno ravnotežje med osebno tragedijo nekega vladarja in natančnim prikazom družbenega in političnega mehanizma, ki se kljub vsem dobrim namenom neizogibno vsiljuje.«

»Zelo prepričljivo nakazati vzdušje kataklizmičnega časa, v katerega je postavljena zgodba.«

»Scenografija Branka Hojnika zelo dobro pričara vzdušje obupanih ljudi v brezizhodnosti sveta, ki se je še včeraj zdel popoln.«

»Njihov pogovor se kmalu spreobrne v še kako pomenljivo spraševanje o prihodnosti.«

»Zagovarjam stališče, da je Shakespeare izrazito ljudski, izrazito praktičen gledališki pisec: teksti po naročilu / nakradeni motivi / mešani žanri / mešane forme / mešanje verza in proze / mešanje biserov s smetmi / katedrala in hlev.«

»V gozdu, ki je žanrsko fluiden in ima vse postavke sodobnega, hiperkorektnega sveta (...), kjer se ljubezen pojavi v najrazličnejših oblikah in popolnoma prosto, neodvisno od spola, tipa seksualnosti in tako dalje.«

»Se pravi nekaj, na kar se lahko v vsakdanjem življenju pogosto navežemo, tako da je v bistvu to neka zelo sodobna ljubezenska zgodba.«

»Vsaka dobra umetnost vsebuje 'nekaj neznanega, nekaj, česar ne moremo v celoti razumeti, pa hkrati vseeno nekako dojamemo.'«

»Dobra umetnost vsebuje nekaj, kar nas potisne čez naše meje.«

»Slovensko gledališče je v odlični formi.«