»Marko Tomaš je bahav / Marko Tomaš je aroganten / Marko Tomaš prezira pametovanje[…] / kadar Marko Tomaš razmišlja o smrti / se prime za glavo in začne panično hoditi po sobi / prestrašeno govoreč / ojebemti, ojebemti, vsi bomo umrli / Marko Tomaš je samega sebe prepričal, da vse to pride od žalosti.«
»Global Noir with Slovenian touch … Prebral sem še 'drugega' in 'tretjega' Tadeja Goloba, pa končno In ljubezen tudi Draga Jančarja … Vse skupaj seveda zelo temačno, a tako pač je …«
»Toda ker smo v Saramagovem romanu, se Pessoa pred Ricardom Reisom materializira, ta borgesovski fantazmagorični privid mu sporoči, da bo v vmesnem prostoru med življenjem in smrtjo obstajal še devet mesecev...«
»Da, razmišljam o tem. Razmišljam, da bi naredil en tak 'doktor roman'. Tak bi bil verjetno tudi naslov. Nisem sicer nobenega prebral. Bomo videli, še ne vem. Niham od novele pa do ne vem vsega še.«
»Četrt dneva preždiš pred neko škatlo v službi, četrt dneva preždiš v nekem baru, četrt dneva preždiš pred neko drugo škatlo doma in gledaš, kako neki drugi ljudje ždijo po nekih drugih barih – in potem greš spat. Ne vem. A se ti ne zdi to … nekaj?«
»Pod praporom tehnološkega napredka smo se sami zaprli v neke elektronske, betonske, plastične samice in pozabili, da smo v bistvu del narave. Ampak pri tem je najbolj smešno to, da se vsi zaprepadeno sprašujemo, zakaj je šlo vse k hudiču, zakaj smo vsi tako prekleto zblojeni in zamorjeni. Ne vem, no… Težko je to gledati.«
»… svet teh zgodb, njihova prostorsko-časovna mreža, zajema, predvsem in najbolj, osebni svet lika zgodbe, to je osebe, prostore, predmete, prav kakor tudi celo vrsto kompleksnih in neulovljivih besednih entitet, ki nastanejo s prežemanjem teh treh kategorij.«
»Njena anonimnost je ključna komponenta njenega ustvarjanja. Daje ji svobodo, da se lahko osredotoči na svoje pisanje, osvobojena 'skrbi zaradi razvpitosti' ali skušnjave, da bi samo sebe cenzurirala.«
»Osvežujoče je naleteti na opise kemije, ki se gladko prepletajo s pripovedjo. In ko sem se poglobila v zgodbo, me je ta pritegnila, navijala sem za Jaq. Na kratko – roman je kriminalka, polna akcije, z močno in iznajdljivo protagonistko. Zgodba je zabavna in napeta ter mi je ponudila veliko piflarskih trenutkov, v romanu sta racionalno razmišljanje in poznavanje kemije rešila dan.«
»Vesna Lemaić je kratke zgodbe svoje zbirke zbrala pod naslovom, ki sicer sugerira dobrodošlico drugemu, vendar zbirka preigrava vso dvoumnost njenih možnih gest in pomenov.«
»Postal bom nočna mora – za državne aparate, tajne službe, politične frakcije, nomenklaturne povzpetnike, vse podrepnike in ritoliznike tega sveta. Kamor koli bom šel, povsod bom stremel, da se, kakor najbolje vem in znam, zagrizem in zažrem v govno, ki tepta, izkorišča, obvladuje in usmerja ubogo rajo pod seboj.«
»Ti dohtarji so itak same riti in pizde pokvarjene. Napol so jo porihtali, pa naj jo do konca. Se vidi, da mislijo, da zastonj delajo, in sploh ne razumejo, da če za nekaj plačaš, potem pričakuješ, da bo to narejeno.«