»Čeprav se pomemben del Kleindienstovega pripovedovanja odvija v detajlih, odločilna vloga pripada atmosferi, razpoloženju, ki ga seveda lahko interpretiramo kot odraz družbenega stanja, ampak najprej je to odsev posameznikove zavesti in njegove lastne ujetosti.«
»Če bi bili bistveni le naslovi slik, bi bilo veliko enostavneje s temi naslovi poimenovati enake monokrome readymade slik enakih velikosti. A pri meni je slika šele skupaj z naslovom končana celota.«
»Luce Signorellija ne predstavljamo kot zadnjega umetnika 15. stoletja, ampak kot prvega umetnika 16. stoletja. Postavimo ga lahko ob bok Raffaellu in Michelangelu, ki sta pri njem iskala navdih.«
»Med najpomembnejšimi obnovljenimi deli je oltar iz Matelice. To veličastno delo je bilo od 18. stoletja izgubljeno, saj je bil oltar razstavljen in prodan. Tukaj je prvič razstavljenih vseh sedem znanih delov oltarja.«
»Šlo je za samosvoj in inovativen hibrid med pop artom in op artom. Izjemna dela, v vsebinski konceptualizaciji, formatu in načinu konstrukcije celote predstavljajo presežek v domači vizualni produkciji.«
»V slikarskih delih je opazna sinteza izrazito subjektivnega analiziranja in prezentiranja izkušenj s tega področja s pomočjo medija, ki je skoraj vedno sestavni del analize iskanj in spoznanj v slikarskem ustvarjanju.«
»Del tega odseva je področje slikarskega minimalizma, ki ga osebno čutim kot že bolečo Beckettovsko praznino, kjer se naslikana bitja učijo živeti in umreti v lastnem miselnem svetu, kadar prečijo prostor slike in se nekje ob robu nato poslovijo.«
»Koga drugega bi takšna izkušnja zlomila, ampak Artemisia se je vrnila. Odšla je v Firence. Prejela je sijajno naročilo slike gole figure za strop Hiše Buonarroti. Mislim, da je ljudem pokazala: 'Poglejte, kaj znam'.«
»Govorim v svojem in v imenu tisočih bivših dijakov SŠOF-a, kjer si desetletja učil in razdajal znanje o umetniški grafiki, ki je bila tvoja največja ljubezen, mojstrstvo in poslanstvo.«
»Odhajaš na svoje zadnje potovanje v 'Večno Svetlobo' ki si ji bil zavezan v svojih magičnih grafikah in slikah v odnosu črnine in svetlobe, večnega vprašanja življenja in smrti.«
»Koplje po svoji notranjosti, razmišlja o drugih in o svojih odnosih do upodobljencev (mati, oče, sestra, partner, prijatelji), odkriva sebe in druge, da bi razumel in uvidel.«
»Tudi tukaj sem priznan, vendar morda ne toliko. Težko je, če je družba majhna. Na odprtje razstav prihajajo prijatelji in znanci. Trepljajo te po ramenih in te hvalijo, vendar nisi prepričan, ali res delaš dobro ali slabo. Razstave v tujini so kot filter, ki nam lahko točno pove, ali smo res dobri.«