Tema: Nobelova nagrada za književnost

»In če to, kar pišem, lahko pomaga rešiti tudi življenja drugih ljudi, potem me to osrečuje bolj kot kar koli drugega.«

»V nekem smislu sem vedno vedel, da lahko pisanje rešuje življenja, morda je rešilo celo moje življenje.«

»Ko pišem, na neki točki vedno dobim občutek, da je to besedilo že bilo napisano, da že nekje obstaja, ne v meni, ampak zunaj mene, in da ga moram samo še zapisati, preden besedilo izgine.«

»Roman sem tako napisal, v enem zamahu, v enem samem neprekinjenem gibu, ki ni terjal pike.«

»Zelo malo je besed, so dolgi premori, besedila ni veliko.«

»Za svoj nezgrešljivi poetični glas, s katerim z ostro lepoto naredi posameznikovo eksistenco univerzalno.«

»Višje od Nobelove nagrade je nemogoče. Potem gre vse navzdol.«

»Vsa Norveška mu čestita in je danes ponosna.«

»Sijajni ambasador izjemnih umetniških izrazov, ki jih ponuja Norveška.«

»Ne! Resnično? Zjutraj sem delala in telefon je zvonil ves čas, a se nisem oglasila. Zdaj slišim, da zvoni ves čas.«

»Nagrada je velika čast in hkrati velika odgovornost ... za pričevanje, ne nujno v smislu mojega pisanja, ampak pričevanja z vestnostjo in iskrenostjo do sveta.«

»Annie Ernaux očitno verjame v osvobajajočo moč pisanja. Njeno delo je brezkompromisno in napisano v preprostem, čistem jeziku. In ko z velikim pogumom in kirurško ostrino razkrije agonijo izkušnje razreda, opisuje sram, ponižanje, ljubosumje ali nezmožnost videti svoj pravi jaz, doseže nekaj občudovanja vrednega in trajnega.«

»Njen glas je glas svobode žensk in stoletja pozabljenih.«

»Po lanskem letu mislim, da je morda celo nekoliko težje ugibati, kdo bi nagrado lahko dobil letos.«

»Mislim, da lahko po lanskem presenečenju letos pričakujemo bolj znano ime.«

»Veliki ameriški postmoderni romani še niso bili nagrajeni.«

»Bilo je takšno presenečenje, da sem moral počakati na uradno razglasitev, da sem dojel.«

»To je preprosto odlično – gre za tako veliko nagrado in tako dolg seznam izjemnih avtorjev – še zmeraj ne morem verjeti.«

»Je eden največjih živečih afriških pisateljev in doslej ga ni nihče opazil. To me je preprosto ubijalo.«

»Ne gre vselej za iskanje azila, do tega lahko pride iz različnih vzrokov, lahko zaradi trgovanja, izobraževanja, ljubezni.«

»Največ ljudi je stavilo na Annie Ernaux in Jona Fosseja, zato smo njune možnosti sorazmerno zmanjšali.«

»Kot vedno ima močno podporo tudi Haruki Murakami, saj oboževalci upajo, da je letos končno njegovo leto.«

»Imamo Slovenci definitivno dovolj dobro književnost, da bi se lahko potrdila tudi s to nagrado, a cinični glasovi pravijo, da nam morda manjka nekaj več prevodov izrazitejših avtorjev v švedščino.«

»V Jančarja pa še lahko polagamo upe, rekel bom skupne upe, ker bi Nobelova nagrada prinesla več pozornosti tudi za druge slovenske avtorje in bistveno utrdila položaj slovenske književnosti v svetu. Jančar je hkrati še vedno v odlični literarni formi. Nagrade, ki jih zadnje čase dobiva v domovini in po svetu, to dokazujejo.«

»Majhnost tukaj ne izloča. Tudi Islandec Halldor Laxness je leta 1955 dobil Nobelovo nagrado.«

»Morda je to malce črnogledo, a za Pahorja se mi zdi, da je bila njegova priložnost zamujena s tem, ko je leta 2002 zmagal Imre Kertesz s podobno temo, kot jo opisuje roman Nekropola (1967). S tem je bila ta politična dimenzija izigrana.«

»Novica je bila zanjo presenečenje, a dobrodošlo, kot se zdi.«

»Louise Glück ni bolj poznana, vsaj zunaj meja ZDA.«

»Javno življenje ni ravno po mojem okusu ... Nisem si mislila, da sem tip človeka, ki bi ga sploh opazili.«

»Louise Glück je ameriška Svetlana Makarovič, mogočen pesniški glas, ki ga je nemogoče preslišati.«