»Že kot otroka me je fascinirala človekova sposobnost, da z roko, barvo, čopičem ali svinčnikom naredi nekakšna majhna čudesa, ki se imenujejo portret in podobno. Obseden sem bil z zgodovinsko dediščino velikih mojstrov.«
»Že kot otroka me je fascinirala človekova sposobnost, da z roko, barvo, čopičem ali svinčnikom naredi nekakšna majhna čudesa, ki se imenujejo portret in podobno. Obseden sem bil z zgodovinsko dediščino velikih mojstrov. Ves čas sem tekmoval, gledal sem Michelangela, Rembrandta in preverjal, ali je moje delo podobno njihovemu.«
»Odločitve vedno sprejemam na podlagi svojega instinkta. Tukaj se počutim udobno. Verjetno je bila to najboljša odločitev, kar sem jih kdaj sprejel.«
»Aj na Portugalskem prvič pristal nekega dne v letu 2019, ob osmih zjutraj. Do poldneva je že kupil hišo blizu mesteca Montemor-o-Novo, približno sto kilometrov jugovzhodno od Lizbone.«
»Posebnost razstave je v tem, da so to dela iz zasebnih zbirk, kar pomeni, da bo nekatera mogoče videti prvič, ekskluzivno. (...) Razstava združuje zgodbo o Picassu in Miroju, ljudeh, ki sta težila k svobodi, ki ju je združevalo prijateljstvo. Je razstava z zgodbo.«
»Figura Zemljana, ki kot nihalo visi pred postkoronskim soncem na križiščni točki prostora Križevniške cerkve, nakazuje naš sedanji položaj sredi koronavirusne krize, ko moramo izbrati pot naprej. V nihanje ga kot prošnjo, naj pokaže pravo smer, ziblje zvok Dotik, ki poudarja pomembnost dotika za ohranjanje človečnosti. Prav vrednosti dotika, ki ga v nasprotju s sliko in zvokom še ne moremo digitalizirati in virtualno prenašati na daljavo, se verjetno prav zavedamo šele zdaj, ko se nam pogosto izmika.«
»Tako kot Fabrove risbe tudi njegova besedila odsevajo njegova intimna doživetja, njegove nenehno ponavljajoče se želje, ideje in obsesije. Večinoma so napisana ponoči, ko je vse tiho in nastopi samota, v samo njemu lastnem, izvirnem jeziku. Odpirajo vrata v svet, ki je poln domišljije in presenetljivih uvidov.«
»Mandić je igralec s tako širokim diapazonom, da lahko uprizori vsa ta mejna občutja, od norosti do humorja in strasti, že religiozne ljubezni, in to seveda prevajalcu delo olajša, ker so zapisi po eni strani izjemno poetični, po drugi strani pa so že kratki manifesti, pri katerih mora biti prevajalec zelo natančen in hoditi po tanki meji med čisto literaturo in besedilom, ki se bo uprizarjalo na odru.«
»Izjema so bili redki posamezniki iz izobraženih akademskih krogov. V tujini so ga pariški nadrealisti sprejeli kot popolnoma enakovrednega člana svojega gibanja.«
»Delo so imeli v prejšnjih stoletjih v lasti nekateri najuglednejši zbiratelji del starih mojstrov, v zbirki sedanjega lastnika je od leta 2008.«
»Dodali so jo lahko občudovali ljudje po vsem svetu, saj so jo razstavljali v prestižnih muzejih, denimo v londonski Nacionalni galeriji, kjer so jo prikazali v letih 2011 in 2012 kot del razstave o da Vinciju.«
»Naša zadnja protiprašna mreža z ročno izvezenim stavkom, ki predstavlja slovenski prevod izjave 'As long as the hope we spread is stronger than the fear we face, I will be a feminist – Dokler bo upanje, ki ga širimo, močnejše od strahu, s katerim se soočamo, bom feminist_ka', je sporočilo upanja.«