Zdaj govori dramaturginja

»Kot pri Bergmanu se tudi pri Zemljičevi z odhodom enega od protagonistov razmerje ne konča, ampak je to le šele začetek konca, ki je sestavljen iz niza zbližanj in oddaljevanj.«

»Gre za svet, ki ga Richter jasno postavlja, mi pa smo ga bolj približali temu, kar se je zgodilo po letu 2007.«

»Prav zdaj ta čas, ko se pogled ponovno in v našem okolju do zdaj morda najbolj priostreno usmerja v problematiko spolnih zlorab in sistemskega nasilja.«

»Neizprosno iskreno v izpovedih in trdno v stališčih, ki jih je nujno zavzemati do teh tem.«

»Predstava gledalca popelje na 'zadnjo generalko za premiero proslave zamujenega jubileja ob slavnostni sedemdesetletnici celjskega gledališča lani z gosti'.«

»Igra je postavljena v čas preloma med 19. in 20. stoletjem, ko se je v Rusiji že nekaj časa izvrševal veliki preobrat iz fevdalistično zasnovane družbe v izrazito kapitalistično. Plemkinja Ranevska Ljubov Andrejevna se po petih letih bivanja v Parizu vrne na svoje posestvo, zaradi vse večjih dolgov pa mora sprejeti odločitev, kaj bo z vrtom.«

»Sam vrt 'metafora posekanega vrta zaživi kot opomin družbi, ki se oklepa preteklosti in sanjari o prihodnosti, medtem ko ji sedanjost polzi v prazno. V tem smislu je vedno znova živa in sodobna, saj ponuja razmislek o stanju družbe in našem odnosu do njega.'«

»Osrednja poanta priredbe je, da poziciji dobrega in zla v današnjem svetu nista jasni.«

»Kar pa je pravzaprav naša vsakdanja situacija, saj se se s tem najtežje soočimo«

»V ospredje povesti Jurčič postavi Smrekarja, 'zastopnika novčne', človeka, ki ga po Frommu lahko označimo kot predstavnika zahodne družbe, v kateri pohlep po denarju, slavi in moči postaja prevladujoče zanimanje v življenju. Na drugo stran postavi še enega znanega moža, pravdarja in mešetarja Brašnarja, nekdaj najpremožnejšega 'duševnega zastopnika', ki je bojeval pravde, a v borbeni samovšečni vnemi vse, kar je ustvaril, zapil in nazadnje izgubil. Njuna potomca zavedajoč, da je poleg 'imeti' treba tudi 'biti', s svojimi odločitvami stopata proti vrhovnemu mlinu moči, pozicije in avtoritete.«

»Repetitivnost: pričevanja se začenjajo z dokumentarnimi podatki o usodah beguncev.«

»Tudi če se morda zdi, da so danes medjezikovni prehodi težji, da so sodobni standardi odrskega jezika strožji in od igralca zahtevajo veliko bolj natančno obvladovanje vseh jezikovnih registrov, pa je Jette Ostan Vejrup dokaz za to, da se igralčeva, igralkina substanca skriva onkraj jezikovnih ovir. Najdemo jo v enkratni in neponovljivi energiji telesa na odru.«

»Tako kot Fabrove risbe tudi njegova besedila odsevajo njegova intimna doživetja, njegove nenehno ponavljajoče se želje, ideje in obsesije. Večinoma so napisana ponoči, ko je vse tiho in nastopi samota, v samo njemu lastnem, izvirnem jeziku. Odpirajo vrata v svet, ki je poln domišljije in presenetljivih uvidov.«

»Gre za generacijski projekt, ki razkriva vse anomalije sodobne družbe.«

»Šlo je za izrazito scenski oziroma ritmično-vizualno-glasbeni spektakel, ki ga je bilo nemogoče žanrsko opredeliti kot gledališče, opero ali balet, čeprav si je dogodek izposojal prvine pri vseh teh oblikah.«

»Tema, ki izraža predvsem paradigmatski zasuk, 'prekrstitev' dveh epoh.«

»Mariborska Drama je že dolgo zaprta za javnost, a vseeno se predstave razvijajo, vseeno gradimo naprej naš program. In občinstvo, s katerim trenutno ne moremo ohranjati stika v živo, želimo spomniti, da smo tukaj in da bi radi delili z njim naše delo.«

»Prav zdaj ta čas, ko se pogled ponovno in v našem okolju do zdaj morda najbolj priostreno usmerja v problematiko spolnih zlorab in sistemskega nasilja.«

»In zato je pravi čas za tako igro – 'neizprosno iskreno v izpovedih in trdno v stališčih, ki jih je nujno zavzemati do teh tem.'«

»Pomembno se mi zdi spregovoriti o stvareh, ki se nas vseh neposredno ali posredno tičejo, še posebej, če jih pretežno dojemamo enoznačno ali površinsko.«

»Migracije pa so skupek zgodb posameznikov, ki imajo svoje razloge za odhod ali pa so v to prisiljeni, in svoje motive in cilje.«

»Poetična otroška pesnitev Saše Pavček pripoveduje o kapitanu, ki se je upokojil in ima končno čas za plovbo po morju. Za posadko si izbere zvesto psičko Rumi in razvajeno mačko Abo.«

»Besedilo Kisle limone in čisto malo ingverja je nastalo iz začetnega razmisleka, kaj se nam zgodi, ko nas v vsakdanjem življenju preseneti tragični dogodek.«

»Tako je nastalo besedilo, ki še največ govori o bolečini in o skupnosti, ki se v tej bolečini poveže.«

»Vsebinsko pa predstava ponuja svojevrstno analizo nacizma, fašizma, državnega nasilja in sovražnega govora. Odpira vprašanje, kaj se zgodi, ko ta postane povsem normalen.«

»Prav tisto, kar v svojih igralskih kreacijah zamolči, in način, kako zamolči, je resnica, podobna oni, ko spregovori.«

»V nekaterih gledališčih nimajo zaposlenih lektorjev, pa tudi sicer se lektorjem pri nastajanju predstave odmeri zelo malo časa.«

»Glasba lahko pomirja ali žene v beg, vrača vero v življenje ali jo jemlje, je kakofonično prekletstvo ali harmonični blagoslov, posledica ali vzrok, simptom ali zdravilo.«

»Pravzaprav je to predstava za dve vlogi in klavir oziroma za dve vlogi in glasbo. Opisali bi jo lahko tudi kot besedni koncert za dva igralca in glasbo.«

»Drama postane poezija.«