Zdaj govori dramaturginja

»Kako so različni načini omamljanja različni načini preživetja.«

»Claudel skozi svetniško Violaine pripoveduje o odrešenju po ženski poti.«

»Besedilo očara s svojo mehko ljubeznijo do obravnavane teme, z močjo svoje vere, z možnostjo čudeža in ženske duhovne moči.«

»Operni libreto sta napisala Jules Barbier in Michel Carre po Carrejevi dramski predlogi Faust in Margareta ter seveda Goethejevem Faustu«

»Avtor je v njem 'izjemno igriv in se lahkotno sprehaja skozi temeljna človeška vprašanja, pri čemer ne moralizira in ne svetuje, ampak nam zastavlja vprašanja'.«

»V njem je najti tako poezijo kot filozofska razmišljanja o življenju, bivanju in smrti.«

»Dramatik v besedilu ne ponuja nasvetov, kako se spopasti s smrtjo, ki nas vse čaka.«

»Vse skupaj je zapisano kot 'blag, prijazen prijazen pogovor z gledalcem, čeprav govori samo Ostan.'«

»Besedili Marguerite Duras in Oscarja Wilda sta žanrsko precej različni, na globinski ravni pa govorita o istem – o harmoniji ženskega in moškega principa tako na ravni posameznika kot para in v družbi.«

»Na neki način smo skozi ta študij resnično postali neke vrste družina, kar je sicer vedno želja ustvarjalcev, ni pa to običajno.«

»Redko se zgodi, da avtor po scenariju za film napiše še dramo.«

»Zgodbo skozi svoje oči postavljajo v naš čas in prostor, kar jim je hkrati omogoča, da poskušajo biti v vsebini zelo sodobni.«

»Kot pri Bergmanu se tudi pri Zemljičevi z odhodom enega od protagonistov razmerje ne konča, ampak je to le šele začetek konca, ki je sestavljen iz niza zbližanj in oddaljevanj.«

»Gre za svet, ki ga Richter jasno postavlja, mi pa smo ga bolj približali temu, kar se je zgodilo po letu 2007.«

»Prav zdaj ta čas, ko se pogled ponovno in v našem okolju do zdaj morda najbolj priostreno usmerja v problematiko spolnih zlorab in sistemskega nasilja.«

»Neizprosno iskreno v izpovedih in trdno v stališčih, ki jih je nujno zavzemati do teh tem.«

»Predstava gledalca popelje na 'zadnjo generalko za premiero proslave zamujenega jubileja ob slavnostni sedemdesetletnici celjskega gledališča lani z gosti'.«

»Igra je postavljena v čas preloma med 19. in 20. stoletjem, ko se je v Rusiji že nekaj časa izvrševal veliki preobrat iz fevdalistično zasnovane družbe v izrazito kapitalistično. Plemkinja Ranevska Ljubov Andrejevna se po petih letih bivanja v Parizu vrne na svoje posestvo, zaradi vse večjih dolgov pa mora sprejeti odločitev, kaj bo z vrtom.«

»Sam vrt 'metafora posekanega vrta zaživi kot opomin družbi, ki se oklepa preteklosti in sanjari o prihodnosti, medtem ko ji sedanjost polzi v prazno. V tem smislu je vedno znova živa in sodobna, saj ponuja razmislek o stanju družbe in našem odnosu do njega.'«

»Osrednja poanta priredbe je, da poziciji dobrega in zla v današnjem svetu nista jasni.«

»Kar pa je pravzaprav naša vsakdanja situacija, saj se se s tem najtežje soočimo«

»V ospredje povesti Jurčič postavi Smrekarja, 'zastopnika novčne', človeka, ki ga po Frommu lahko označimo kot predstavnika zahodne družbe, v kateri pohlep po denarju, slavi in moči postaja prevladujoče zanimanje v življenju. Na drugo stran postavi še enega znanega moža, pravdarja in mešetarja Brašnarja, nekdaj najpremožnejšega 'duševnega zastopnika', ki je bojeval pravde, a v borbeni samovšečni vnemi vse, kar je ustvaril, zapil in nazadnje izgubil. Njuna potomca zavedajoč, da je poleg 'imeti' treba tudi 'biti', s svojimi odločitvami stopata proti vrhovnemu mlinu moči, pozicije in avtoritete.«

»Repetitivnost: pričevanja se začenjajo z dokumentarnimi podatki o usodah beguncev.«

»Tudi če se morda zdi, da so danes medjezikovni prehodi težji, da so sodobni standardi odrskega jezika strožji in od igralca zahtevajo veliko bolj natančno obvladovanje vseh jezikovnih registrov, pa je Jette Ostan Vejrup dokaz za to, da se igralčeva, igralkina substanca skriva onkraj jezikovnih ovir. Najdemo jo v enkratni in neponovljivi energiji telesa na odru.«

»Tako kot Fabrove risbe tudi njegova besedila odsevajo njegova intimna doživetja, njegove nenehno ponavljajoče se želje, ideje in obsesije. Večinoma so napisana ponoči, ko je vse tiho in nastopi samota, v samo njemu lastnem, izvirnem jeziku. Odpirajo vrata v svet, ki je poln domišljije in presenetljivih uvidov.«

»Gre za generacijski projekt, ki razkriva vse anomalije sodobne družbe.«

»Šlo je za izrazito scenski oziroma ritmično-vizualno-glasbeni spektakel, ki ga je bilo nemogoče žanrsko opredeliti kot gledališče, opero ali balet, čeprav si je dogodek izposojal prvine pri vseh teh oblikah.«

»Tema, ki izraža predvsem paradigmatski zasuk, 'prekrstitev' dveh epoh.«

»Mariborska Drama je že dolgo zaprta za javnost, a vseeno se predstave razvijajo, vseeno gradimo naprej naš program. In občinstvo, s katerim trenutno ne moremo ohranjati stika v živo, želimo spomniti, da smo tukaj in da bi radi delili z njim naše delo.«

»Prav zdaj ta čas, ko se pogled ponovno in v našem okolju do zdaj morda najbolj priostreno usmerja v problematiko spolnih zlorab in sistemskega nasilja.«