Zdaj govori dramaturginja

»O vsem je treba govoriti na glas, razen o tem, kar se je zgodilo mami. To pa ne bomo. O tem pa ne. Ne pa ne bomo.«

»Začnimo dajati, namesto da samo jemljemo. Poskusimo za konec komu kaj odpustiti in mislimo še na kaj drugega, ne samo nase.«

»Se pravi nekaj, na kar se lahko v vsakdanjem življenju pogosto navežemo, tako da je v bistvu to neka zelo sodobna ljubezenska zgodba.«

»Pretresljiva zgodba Dihurjeve družine, ki bije boj za preživetje na težki, blatni zemlji, je dobesedno zapisana v naših genih.«

»Tema, ki smo jo izluščili iz besedila in na katero je Petrov dal največji poudarek, je, kaj se zgodi s človekom, ko živi v odsotnosti ljubezni. V tej luči smo raziskovali vse štiri osebe.«

»Kaj se pravzaprav dogaja s temi liki za zaprtimi vrati, za katere je težko določiti, kaj od izrečenega je resnica, ali vsaj približek resnici, na neki način morda sploh ni toliko pomembno, saj se zazdi, da je tisto, kar like definira ali jih pogojuje, sama dinamika odnosov oziroma pogledov med njimi.«

»Na začetku se smejimo tem malim predsednicam, potem pa vse bolj z grozo strmimo v njihove travme.«

»Pisal je neposredno iz svojih jeter, saj so mu šli Avstrijci dobesedno na jetra.«

»Neimenovano mesto je New York.«

»Nezakonske matere so delo v razvoju.«

»Najteže pri postavitvi na oder pa je, da naj bi vse bilo videti preprosto, a je najtežja prav preprostost.«

»Gre za nekakšno raziskovalno delo.«

»Tukaj si torej ne delimo všečkov, pač pa ljubezen. Zato je v ljubiteljskem gledališču prav vsaka zgodba, pa najsibo tragedija, komedija, historija, pastorala, pastoralna komedija, historična pastorala, predvsem naša skupna Ljubezenska zgodba.«

»Neverjetno strukturo, kompleksnost, skozi katero se je težko prebiti, a se je izkazalo, da je Zajec intuitivno, izkustveno znal najti pot do teh tematik, ki se nas dotikajo zdaj.«

»Metagledališko ritmično popotovanje od krutih predelov preteklosti, ki je za sabo pustila kolektivno krivdo in represijo drugačnosti, do negotove sedanjosti.«

»Brez kozmičnega reda, z dejstvi in dogodki, postavlja v vlogo opazovalca, ki neravnodušno opazuje krivične razplete življenj na videz nedolžnih posameznic, da bi bilo pravici pokvarjene ideologije ali moškega egomaničnega divjanja za lastnim idealom, zadoščeno.«

»Besedilo preigra vse faze v početju sociopata oziroma psihopata v odnosu do žrtve.«

»Zgoščeni trenutki v bližnjih odnosih so odlično izhodišče za kratko radijsko igro, saj je radio intimen medij.«

»Kako so različni načini omamljanja različni načini preživetja.«

»Claudel skozi svetniško Violaine pripoveduje o odrešenju po ženski poti.«

»Besedilo očara s svojo mehko ljubeznijo do obravnavane teme, z močjo svoje vere, z možnostjo čudeža in ženske duhovne moči.«

»Operni libreto sta napisala Jules Barbier in Michel Carre po Carrejevi dramski predlogi Faust in Margareta ter seveda Goethejevem Faustu«

»Avtor je v njem 'izjemno igriv in se lahkotno sprehaja skozi temeljna človeška vprašanja, pri čemer ne moralizira in ne svetuje, ampak nam zastavlja vprašanja'.«

»V njem je najti tako poezijo kot filozofska razmišljanja o življenju, bivanju in smrti.«

»Dramatik v besedilu ne ponuja nasvetov, kako se spopasti s smrtjo, ki nas vse čaka.«

»Vse skupaj je zapisano kot 'blag, prijazen prijazen pogovor z gledalcem, čeprav govori samo Ostan.'«

»Besedili Marguerite Duras in Oscarja Wilda sta žanrsko precej različni, na globinski ravni pa govorita o istem – o harmoniji ženskega in moškega principa tako na ravni posameznika kot para in v družbi.«

»Na neki način smo skozi ta študij resnično postali neke vrste družina, kar je sicer vedno želja ustvarjalcev, ni pa to običajno.«

»Redko se zgodi, da avtor po scenariju za film napiše še dramo.«

»Zgodbo skozi svoje oči postavljajo v naš čas in prostor, kar jim je hkrati omogoča, da poskušajo biti v vsebini zelo sodobni.«