Zdaj govori dramaturginja

»V varnem pristanu ustvarjalnega nemira.«

»Mislim, da so te predstave res pokazale oziroma vsaj dale slutiti, da ustvarjalke in ustvarjalci skrbijo drug za drugega na odru, da imajo neki odnos, da so vzpostavili neko varno okolje, znotraj katerega lahko ustvarjajo.«

»Kar se tiče intimnejših nastavkov uprizoritev, pa gre običajno za teme samorefleksije, spopadanja s težavami, ki izhajajo pogosto iz okolice, in potem za vsaj poskus reševanja tega, hkrati pa za res empatično občutenje tudi sebe, predvsem pa tistih v bližnji okolici.«

»Mogoče je lansko leto prineslo empatičnega človeka namesto apatičnega.«

»Kar se tiče intimnejših nastavkov uprizoritev, pa gre običajno za teme samorefleksije, spopadanja s težavami, ki izhajajo pogosto iz okolice.«

»Mislim, da so te predstave res pokazale oziroma vsaj dale slutiti, da ustvarjalke in ustvarjalci skrbijo drug za drugega na odru.«

»Tema tega besedila, ki nas s svojo strukturo vrtiljaka, z nihanjem med spominom in sedanjostjo, med gledališčem in življenjem, hkrati očara, včasih pa v tem hermetičnem vrtincu namenoma pusti nemočne in izgubljene, je pogled evropskega, sodobnega človeka na polpreteklo zgodovino na Balkanu oziroma širše – je pogled na vojne v svetu in na 'tretji svet', na vse, kar je zunaj pogleda in dosega, pri tem se razkrivata v bistvu nehotena, a globoka indiferentnost do teh tem in hkrati hipokrizija, ki obstaja, ko se samo neuspešno trudi, da bi mu bilo res mar, to skrb pa prodaja kot umetnost ali kot humanitarnost, ki v resnici ne seže dlje kot do ambicije samoočiščenja ali družbene samorealizacije. Vse to nas ponovno vodi do vprašanja, kaj lahko v tako imenovanem času po koncu zgodovine sploh še naredimo.«

»Kaj je prava stran zgodovine?«

»V uprizoritvi, v kateri sodeluje številčen ansambel igralk in igralcev Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) ter plesalk in plesalcev kolektiva En–Knap, se ne nazadnje razpre tudi vprašanje razmer na planetu, ki zaradi podnebnih sprememb in kataklizem vseh vrst že spominja na mitološko podzemlje.«

»Bi se imela Evridika kam vrniti, tudi če bi si tega želela?«

»Glede tega še dolgo ne bomo na zeleni veji.«

»Navdihovali smo se pri Kafkovem romanu Proces kakor tudi že v lanskem Prometeju. Tokrat se nismo ukvarjali s samim dejanjem kraje ognja bogovom, ampak s posledicami tega dejanja, pozitivnimi in negativnimi, v tretjem delu konkretno s krivdo, ki jo nosi Prometej, ki smo ga kot arhaičnega junaka vzporejali z Josefom K., ki je tipično moderen junak.«

»Gre za zelo intimno dramo med materjo in hčerjo, o njunem toksičnem, patološkem odnosu, ki ni enoznačen.«

»Igra ubira pot spominov, krivic in zamolčanih skrivnosti.«

»Skozi psihološki razrez likov in njihove družinske drame.«

»V taksi na križišču, kjer semafor ne deluje in promet stoji.«

»Na zadnji dan festivala se je odvila tudi okrogla miza o pogojih dela v slovenskem ljubiteljskem gledališču.«

»Avtor tako težko temo, kot je povojni razkol Slovencev, obravnava na izviren in humoren način. Dialog dramskih oseb temelji na skoraj bibličnem ponavljanju besed, besednih igrah, sarkazmu, cinizmu in ironiji.«

»Gre za nežno satiro o človeški naravi, polni humornih zagat, samoironije in spominov na lastne nerodnosti v različnih časovnih obdobjih.«

»V čustveno obarvanem pogovoru te radijske miniature avtorica subtilno briše mejo med stvarnostjo in fikcijo.«

»Prijateljstvo, raziskovalni duh in solidarnost so tiste vrednote, ki naredijo svet prijaznejši in življenje v njem lepše.«

»V tem smislu je izredno aktualna za današnji čas, nismo imeli nobenih težav prepoznavati kultur sveta, v katerem živimo in smo jih tudi vestno podčrtavali.«

»V času, ko se svet vse bolj razkraja in smo soočeni z nevarnimi dramami, vojnami in globokimi socialnimi razlikami, Kot noč in dan opomni, da resnična bližina ne nastaja v soglasju, temveč v spoštovanju razlik.«

»Ob dolgi zgodovini avtorjev, ki so pisali o ženskah in jim običajno dodelili eno od patriarhalno sprejemljivih vlog, je pojav novih besedil, v katerih spremljamo dileme sodobne ženske, ki se še vedno bori z omejitvami okolja in sodbami njenih dejanj, če odstopajo od družbenih norm, pomemben korak tako za dramatiko kot tudi za družbo.«

»tema mladih, ki so čustveno in logistično zataknjeni nekje med domačimi kraji in prestolnicami, bolj aktualna, kot se sprva zdi.«

»sodelovanje na festivalu Prix Europa je zanjo tudi dragocen opomnik, kako pomembno je, da imajo zgodbe možnost zaživeti zunaj prostora, v katerem so nastale.«

»na sorazmerno zabaven, a hkrati kritičen način naslikati nerodne interakcije s periferije odseljenih mladih z nekdanjimi sokrajankami in sokrajani.«

»A iz drobnega besedila so se potem izluščila veliko širša vprašanja: občutek (ne)pripadnosti, odnos do (ženskega) telesa, zmožnost pogovora in poslušanja ter navsezadnje osnovna vljudnost in empatija, ki nam je v vsakdanu verjetno nezavedno, a hkrati pogosto tako okrutno primanjkuje.«

»Sodelovanje na festivalu Prix Europa je zanjo tudi dragocen opomnik, kako pomembno je, da imajo zgodbe možnost zaživeti zunaj prostora, v katerem so nastale.«

»Zelo spoštujem vse poklice, vem, da je vsak po svoje lep in poseben.«