Zdaj govori kustos

»Nikoli se ni postavljal v ospredje. V New Yorku moraš pa veliko delati za to, da si izpostavljen.«

»V New Yorku moraš pa veliko delati za to, da si izpostavljen.«

»predstavlja videodela, ki temeljijo na podobah narave in vključujejo posamezne sekvence iz narave, človekovega bivanja in prebivanja, razmerja med preteklimi in današnjimi dogodki ter njihovemu komentiranju.«

»Njegova dela, ki so na razstavi, se povezujejo s časom 60. in 70. let, ko je Vasarely intenzivno razstavljal na Mednarodnem grafičnem bienalu. Leta 1965 je dobil tudi grand prix.«

»... in tako naprej«

»Zgodnja Prešernova dela ujeta v pesniški obliki balade in romance.«

»Obvladal je italijanski sonet.«

»Zdravljica je najprej nastala kot pesem napitnica in je himnično vrednost dobila po pesnikovi smrti.«

»Za svoje epigrame pa je Prešeren iznašel posebno poimenovanje - sršeni.«

»Kot slikar kraške pokrajine, ki mu je bila stalni navdih, se je Silvester Komel uvrstil med najvidnejše slovenske krajinarje.«

»Njegova dela zaznamuje življenjska vedrina, ki izhaja iz mediteranskega okolja in se kaže v barvnih intenzivnostih in izrazitih kontrastih.«

»V abstraktnih in tudi nepredmetnih slikah sta kot bistvena ključna in enakovredna elementa ter bistvena tako barva kot oblika.«

»Barve, ki so bistven ustvarjalni element njegovih slik vedno svetijo in izžarevajo svetlobo.«

»Komel se je začel samostojno uveljavljati v času, ko so prvi takratni sovjetski in pozneje ameriški astronavti začeli osvajati vesolje.«

»Umetničina velika zaskrbljenost za stanje narave se kaže v njenih delih, ki se gibljejo med performansom, fotografijo, videom in kolažem.«

»Borčićeve risbe, slike in grafike lahko vsebujejo množico prostorov, ki delujejo kot popolnoma odprti prostori, ki nam v posameznih risbah in grafikah kažejo neskončne prostore. Lahko pa nas sooči z množico odprtin, ki se odkrivajo kot okvirji ... Zdi se, da nam prikazujejo svojo materialnost in predmetnost. Umetnik stalno ustvarja in vzpostavlja trden, zgoščen svet oblik, ki dopolnjujejo ogled in pogled nanje. Oblikam iz resničnega videza likovne narave (morskih školjk) se (pri)bliža do potankosti.«

»V svoji umetnosti je znal vešče preplesti baladna občutja s ponekod izrazito ironičnim pogledom na svet in človeštvo. Bil je celovita umetniška osebnost, slikar, mislec, poet in pisatelj.«

»Upodobljeni liki zaživijo v sproščenih pozah, opazna je igrivost, s katero se avtor loteva njihovih upodobitev, ko s spretnim nizanjem različnih barvnih površin doseže razgibanost podob.«

»Prag kot točka, kjer se raven percepcije opazovalca pomakne v simbolne vsebine, to je mesto interaktivne vključitve.«

»Njegove pokrajine so na prvi pogled univerzalne, morda se celo zdijo idilične, ko se sliki približamo in dobesedno vstopimo vanjo ter začnemo opažati mizansceno, pa nas avtor usmeri v globljo in drugačno intimno refleksijo.«

»Taka postavitev omogoča, da raziskujemo umetnikov način dela in da razumemo, kako se je motiv razvijal in se stalno spreminjal. Borčićevo delo smo tako postavili v nov kontekst in obiskovalcem omogočili novo doživetje njegovih del.«

»Morda je bolj kot slikar pomemben kot grafik, kot predstavnik ljubljanske grafične šole. S svojim grafičnim delom je nekje v 70. letih prejšnjega stoletja zaslovel s svojim znamenitim ciklom školjk. Vedno je tvorno sodeloval pri slovenski likovni umetnosti, razvijal nove ideje, sloge.«

»Kar se kaže prav v tem, da je ogromno drugih umetnikov, lokalnih umetnikov, domačinov sodelovalo z njim oziroma delalo pri njem, delalo z njim, so prijateljevali, se družili. Ta odnos je bil izjemno intenziven. Prav to želimo na neki način zdaj pokazati s to razstavo. To vpetost v okolje.«

»Leta 2003 se je pomembno okrepila z umetnikovo donacijo 40 slik, ki ji je leta 2006 dodal še 10 slik. Po umetnikovi smrti je družina del zapuščine umetnikovih del podarila KGLU-ju. Zbirka del Bogdana Borčića v KGLU-ju je tako narasla na 330 del, od tega 314 slik, 11 grafik in pet skulptur.«

»Tako Baraga kot Knoblehar sta bila zgled drugim misijonarjem in popotnikom, ki so nato potovali v svet in v domovino prinašali različne predmete.«

»S predstavljanjem posnetkov iraške družine, subtilno spremenjene najdene dokumentacije s svojega potovanja, risb, prenesenih na keramične ploščice ali pa preko uporabe risanja, umetnica mojstrsko prepleta intimno pripoved in zgodovino, ki se sprva morda zdi oddaljena.«

»Helenina odločitev, da to izkušnjo preoblikuje v umetniška dela in nato v razstavo, je postala na eni strani navidezna osvoboditev sama po sebi.«

»Ta ideja se ujema z raziskovanjem Michela Foucaulta o resnici, ki prebiva v nas samih, ter išče izraz in osvoboditev skozi priznanje.«

»Z muzejsko strukturo se ukvarjam s posebno pozornostjo do etnografije, arheologije in zgodovine skupnosti, v kateri živim in delujem. Zbiram, naročam, shranjujem in razstavljam dela ali predmete zgodovinskega, umetniškega, znanstvenega ali etničnega pomena. V tem okviru in za svoja dela posebno pozornost namenjam ustni pripovedni dediščini rezijanske tradicije.«

»Od zgodnjih 50. let prejšnjega stoletja je imel zelo striktne ekološke misli in je nasprotoval mestom, polnim betona in asfalta.«