»Bertokova dela s svojo neposrednostjo in kontekstom, ki ga odpirajo, neredko vzbujajo izrazito nelagodje, predvsem pa presunejo, pretresejo ter sprožajo razmišljanje o telesu, življenju, naravi človeka in človeštva.«
»Umetniško potovanje Maraž dokaz njenega poglobljenega raziskovanja tem, kot so čas, identiteta, človeški odnosi in človeška izkušnja v splošnem.«
»Vmes se sprehodimo čez celotno 20. stoletje, skozi vse sisteme, skozi vse države, ki smo jih imeli v tem obdobju in končamo v zadnji sobi, kjer je poudarek na osamosvojitvenem času in dogodkih, ki so mu sledili.«
»Suzana Brborović ima zelo kompleksno in zanimivo tehniko ustvarjanja. Na platno nalaga različne plasti, nato pa jih razplasti po fragmentih, torej odstrani določene dele, tako da pride do izraza igra med različnimi plastmi in deli slike.«
»Poslanstvo muzeja je v tem, da iz dediščine potegnemo najboljše znanje, vrednote, ki so človeku v preteklosti pomagale k boljšemu življenju, in da to prepoznavamo danes in skušamo na tem graditi tudi nekaj pozitivnega za prihodnost.«
»S pomočjo teh gledalca nagovarja tudi na kritično vrednotenje pojavov našega časa, na razbiranje uničujočih sledi in spopadanje z ogroženostjo preživetja.«
»Njegova dela nastajajo med klasično modernistično in postmodernistično tradicijo z nagnjenjem do figuralike, ki je ni neposredno posnemal, temveč jo je razvijal in preizpraševal v odnosu do aktualnih umetnostnih smernic.«
»namigujejo na generično in spremenljivo moč umetnosti; so kot nekakšni talismani, žive entitete, z magično sposobnostjo vplivanja, preoblikovanja posameznika in s tem celotnega sveta.«
»Kako se soočati s čustvi, težavami, stiskami, in pritiski, s katerimi se srečujejo hendikepirani in aseksualni, je področje, ki kar v največji meri ostaja družbeno nevidno in predvsem nerazumljeno.«
»Človeške figure, ki jih podaja brez nadrobnosti, brez obličij, brez identitete, bi v sinestetičnem duhu zlahka označili za neme, saj se zdi, da so nemočno obstale v vakuumu – tudi dobesedno, ko umetnik slikovno podlago zapolni z zrakom.«
»V razstavljenih delih smo priča osamljenim posameznikom, ki hitijo drug mimo drugega, se ograjujejo v svoje lastne svetove in med seboj ne komunicirajo. Ob eksistencialnih bremenih pa v obliki ornamenta, ustvarjenega s pleskarskim valjčkom, v delih prepoznamo tudi elemente domačnosti in nostalgije.«
»Program obravnava kategorije časovnosti, prostorskosti in telesnosti kot elementarne značilnosti performansa in izvedbenih praks, ki zarezujejo v sodobno družbenopolitično tkivo, pa vendar bo vsak njegov del osredinjen na eno izmed osnovnih kategorij.«