Zdaj govori kustosinja

»Njegova izraznost je osredotočena predvsem na bitja, ki so človeku toliko podobna, kot se od njega razlikujejo. V svojih delih obravnava teme obstoja, bivanja in poudarja tudi eksistencialno stisko.«

»800.000 obiskovalcev dokazuje, da ima umetnost moč spodbujati sodelovanje in da so ljudje po več mesecih izolacije želeli praznovati in videti umetnost v živo, v veseli in skupni izkušnji, ki so jo delili s številnimi prijatelji, družinami, sodelavci in ljubitelji umetnosti.«

»V takih časih, kot jasno kaže zgodovina beneškega bienala, nam lahko umetnost in umetniki pomagajo zamisliti nove načine sobivanja in neskončne nove možnosti transformacije.«

»Predstavljati si, da bi ženska lahko nekaj izumila, je zelo dolgo ostalo antropološki tabu«

»Terra incognita.«

»Je šlo za naključje, za spregledano dejstvo?«

»Ali je mogoče, da je orientacija, razvidna s fotografije, dejansko ta, ki si jo je Mondrian zamislil?«

»Zato je treba zapisati: slika New York City 1 iz umetniške zbirke NRW je obrnjena na glavo.«

»Občutek imam, da je vedno iskala neki absolut v slikarstvu in je begala z ene strani na drugo. Bilo je težko, predvsem za žensko.«

»Sveže so, tako sveže, da bo vsak stik z našim stopalom pomenil odtis, ki bo ostal na prenekateri od njih kot zanesljiv dokaz prisotnosti tukaj, v tem prostoru, ki se bo počasi sušil in postajal trdnejši, a hkrati se bo takrat začelo tudi njegovo razkrajanje in na koncu bo ostal prah.«

»Projekt je v nenehnem nastajanju in mi smo avtoričini pomočniki, pa tudi tisti, ki se sprašujemo, ali sploh lahko stopimo v delo. Ga bomo uničili? A prav to avtorica od nas pričakuje – da se zlijemo z materialom, da interveniramo vanj s svojim lastnim zapisom in skupaj s Časom ustvarimo novo, staro, začetek pa ostaja kot zapis trenutka, spočetja na cianotipijah na galerijskih stenah.«

»Zapis nekega začetka, ki se spogleduje z nenehnim razpadanjem na galerijskih tleh.«

»Beseda Hallyu pomeni korejski val in se nanaša na bliskovit vzpon popularne kulture iz Južne Koreje, ki je v zadnjih desetletjih močno pridobila priljubljenost po svetu.«

»Po njenih besedah gre za praznovanje živahne in barvite južnokorejske popularne kulture, od njenih začetkov pa do njenega mesta na svetovnem odru.«

»Dekleta in mlade žene, ki jih je med letoma 1928 do 1934 upodabljal Trstenjak, so nošo nosile šekot vsakdanje oblačilo, čeprav so se določeni elementi noše že opuščali.«

»Nočne čuvaje je za požarno varnost angažiralo določeno mesto, mestni glavar, ki je nabavljal tudi orodje, brizgalne.«

»Niso zgolj dokumentarne fotografije, kar lahko zagotovo vidimo že na prvi pogled, gre za fotografov subjektiven odziv na čas, ljudi in življenje v mestu, v katerem živi.«

»Ko pod drobnogled vzamemo slovenske umetnike in umetnice, ki se danes ukvarjajo s telesom, se zdi, da telo zanje ni več zanimivo samo zaradi njegovega (pogosto) kontroverznega pomena.«

»Naj gre za pest frnikol, čopičev, plastično igračo ali staro kolebnico, v vpadljivo osvetljenih konstrukcijah postajajo vsi avtonomni subjekti.«

»Formulacijo spomina Rosc raziskuje skozi prevpraševanje meje med fotografijo in objektom, fotografiranim predmetom in njegovo postavitvijo v prostoru – fotografije, tako kot spomin, so pogosto polje za prirejanje resničnosti, kar poudarjajo dejanski objekti, razstavljeni ob fotografijah, ki velikokrat razkrivajo lažne dimenzije, materiale in funkcije.«

»S tovrstno sopostavitvijo želi Rosc opozoriti na nezanesljivost spomina in idealizacijo otroštva, predvsem pa na to, da sedanjost nikoli ne more obstajati neodvisno od naše preteklosti.«

»Otroštvo velja za arhetipsko podobo nedolžnosti in nepokvarjenosti, je ideal v filozofskih razmišljanjih, umetnosti, mitološkem izročilu o nastanku sveta.«

»Pogled na otroštvo v interpretaciji Petričeve tako ni le rožnat, ampak kompleksneje obarvan, kar avtorica ponazori s kosi barvnega pleksistekla, ki jih po principu kolaža namešča na fotografije.«

»Koža, kot piše kustosinja, v svoji strukturi nosi spomin, torej vrtnice in trnje: prve bi lahko uzrli v umetelnih vzorcih, ki vzbujajo občudovanje in hrepenenje, drugo pa v odprtinah, ki ponazarjajo raztrganine ran.«

»Iskanje umetnin je bilo kot lov za zakladom po vsem svetu.«

»Nekatere slike so bile zelo sveže, saj jih je ustvaril le mesec ali dva, preden je nastal Rdeči atelje.«

»Zdelo se mi je, da je pri fotografiji celoten proces 19. stoletja, ki ga zaznamujejo veliki pionirji, kot je tudi Slovenec Janez Puhar, temeljil izrazito na eksperimentiranju. Na tem, da je fotografija nekaj, kar odkriva neskončne potenciale, in je niso razumeli kot umetnost, ampak kot znanost.«

»Ali je to podoba ali material? Ali gre za občutek, samo gesto? Kako opazujemo podobe in zakaj jih gledamo tako, kot jih gledamo?«

»Pristopi so seveda različni, ampak kot pozitivno pri tej mlajši fotografiji dojemam dodajanje. Iskanje nečesa novega. To ne pomeni, da je to, kar je bilo, slabše, ampak da vendarle postajamo bolj dojemljivi za novosti.«

»Zanimalo pa me je, kako do te eksperimentacije pristopamo pri nas.«