Zdaj govori kustosinja

»Tako januarski sklop zaznamujejo dela, ki se na različne načine dotikajo pojma ČASA, majski sklop bo posvečen pojmu PROSTORA in novembrski TELESU, vprašanjem prisotnosti in telesnosti.«

»Z naslovom razstave apliciramo na idejo, kako umetniki s pomočjo natančno zasnovanih struktur gradijo svoja likovna dela, s katerimi ustvarjajo različne iluzije prostorov, dimenzij in vtisov resničnosti. Pri tem si pomagajo z geometrijsko abstrakcijo, različnimi perspektivami ali zgolj iščejo tretjo dimenzijo.«

»Zadosten razlog za takšno osrediščenje pa je, da so njegovi motivi – predmeti, ljudje, živali – prav to in nič drugega kot to, kar so v tistem trenutku.«

»A nič od tega ni ne uvodni ne zaključni namen umetnikovega projekta, ta je morda še najbližje dokumentarnemu pristopu, ki pa v predstavitvi sledi logiki avtorskega izraza in poskusu vzpostavitve komunikacije s svojim občinstvom.«

»Odnos do gledalcev je nekaj, čemur se je Matic Pandel v svojih delih že posvečal in tudi tokrat je v razstavi, njeni formi in vsebini inherentna želja po sprožanju odziva.«

»Danes pav simbolizira napuh in prestiž. V preteklosti pa je imel veliko bolj pozitivno simboliko.«

»Njene ženske so razosebljene, nič več individualni subjekti, namesto tega so prikazane le kot skupina delovnih rok, ki obstaja in deluje v prostoru domače kuhinje ... Skozi fotografije teles, postavljenih v naravna okolja, in rok, ki tvorijo imaginarne skupnosti, si umetnica zamišlja utopične scenarije pobega iz družbeno determiniranih vlog.«

»Svetloba in senca, prosojnost in gostota, mehkoba in ostrina so skrbno zloženi med seboj in spravljeni v živahen odnos, iz katerega izhaja že nekaj konstruktivistične kompleksnosti.«

»osrednjo pozornost namenja iskanju barvnega in tonskega ravnotežja med figuralnimi liki in papirnato osnovo, ki ga doseže predvsem z odvzemanjem barv in močnih kontrastov. Tekstura kože in oblačil se na večini posnetkov preliva v papir. Gledalec zato ne more več razločiti, kateri fragmenti so originalni in katere je ustvaril s posebnimi učinki novih tehnologij, kaj je površina telesa in kaj papir«

»Pritièejo atmosferi mogočne narave, neskončnemu šavju, skrivnostnemu miljéju, beštijam in njihovim skrivališčem.«

»V odnosu do lokalnega prostora se njihova dela aplicirajo na lastnosti, vzdušje in identiteto okolja.«

»Kot bi umetnica v slike prenesla življenjsko spoznanje, ki ga lahko dosežemo šele na dolgi rok, namreč, da vsaka struktura prej ali slej razpade, iz njenih ruševin pa se začne porajati nekaj novega – in tako gre pot v neskončnost.«

»Proces ustvarjanja se pri umetnici začne s preprostim krokijem na prosojnem papirju, ki nastane kot spontan likovni zapis njenega občutja, misli ali razpoloženja v tistem trenutku.«

»Ta ekstrakt njene intimnosti, ki ga izriše v močni risbi z zastajajočo gesto, kot v krču, a vendarle odločno, je izhodišče za kompozicijsko zasnovo nastajajočega likovnega dela.«

»Čeprav je ta element po svojem izvoru impulziven, po naboju pa ekspresionističen, umetnica v nadaljnjem procesu dela gradi tkivo slike skrajno premišljeno, v skladu s temeljnimi klasicističnimi načeli uravnoteženosti, preglednosti in čistosti forme.«

»Vedela je, kako se tržiti.«

»Zavedati se moramo, da gre iz današnjega ozira za popolnoma drugačno, recimo temu analogno oblikovanje, se pravi oblikovanje, pri katerem je bila vloga tiskarja še vedno zelo izpostavljena oziroma je bil oblikovalec tisti, ki je moral intenzivno sodelovati s tiskarji in tudi na tem področju premikati meje. Brumen je bil skozi svojo humanistično izobrazbo tudi izjemen, recimo temu umetniški erodit, ki je razumel oblikovanje, umetnost in skozi to potem izjemno dobro oblikoval sama dela, umetniške kataloge, umetniške monografije.«

»Materinstvo je seveda zelo univerzalna in človeška tema.«

»Vtis dela je še vedno vznemirljiv.«

»Umetnostni zgodovinarji še vedno niso prepričani o zaporedju posameznih prizorov. Še danes nam ostaja o tem čudovitem delu še veliko neznanega.«

»Neizpodbiten ženski pogled, ki se ne pri fotografinji in ne pri modelih ne podreja moškim fantazijam, temveč izriše prostor za žensko seksualnost v kombinaciji z individualno feminilno izraznostjo, pripovednostjo in fantazijami.«

»Zbiral je, kupoval je na dražbah, na razprodajah. Kupoval je dela impresionistov, ne le bratovih, ampak je (prek njega) spoznal novo generacijo impresionistov. Sisley, Pissaro, Renoir so si bili namreč s Claudom Monetom zelo blizu. Skupaj so slikali.«

»Spomin na otroštvo, mojemu ljubemu bratu.«

»16. februarja letos ni bila le 110. obletnica njegovega rojstva, pač pa po mojem mnenju praznik slovenske kulturne dediščine.«

»Osupljivo zgodbo Felicijana sem naletela ob pripravi razstave štajerskega ljudskega izročila.«

»Navdušili so me njegovi lončarski in pečarski izdelki, ki pričajo o izjemni ustvarjalnosti, ljubezni do umetnosti, predanosti delu, studioznosti in iskanju izvirnih rešitev.«

»Huzjanova dela tako izražajo fluidni svet, kjer se sedanjost razblinja v preteklosti, vizualna izkušnja v spominu, zasebno se spreminja v univerzalno in se izgubi v brezčasnem simbolu.«

»Do nedavno smo zmotno mislili, da se za tem imenom skriva moški!«

»S svežo, sodobno likovno govorico je ustvaril osupljiv dialog med barvno materijo oziroma slikarsko površino in iluzijo tridimenzionalnega prostora. V iluziji prostora, ki ga raziskuje, boste srečali živopisne izmišljene slikarske skulpture in nežne krajine.«

»Z njegovih slikarskih površin odsevajo skoraj lebdeče podobe kot opomniki ali spomin iz preteklosti.«