»Vsa ta stanja igralec vešče vzdržuje do trenutka, ko se zgodi tisto nepričakovano, kar sproži zlom in razpad osebnosti, ki jo igralec nesebično in ranljivo ponudi občinstvu.«
»Letizio Battaglio kot fotografinjo cenim predvsem zaradi tega, kakršen človek je bila. Verjamem v to, da je moč fotografije ravno v tem, da je orodje družbe, sporočilo neke socialne, tudi aktivistične drže posameznika in da fotografinja, ženska, kot je bila Letizia Battaglia, to zelo dobro pokaže.«
»Njegova veličastna in pristna umetniška prezenca je tako močna in prepričljiva, da so oči občinstva uprte vanj, kjer koli se pojavi. Timon Šturbej se s širokim razponom čustev in podob ustvarjalno in pristno zlije z vsako vlogo. Njegova igra je mnogovrstna. Njegov nastop je s subtilnimi izrazi in sugestivno prisotnostjo razorožujoč, večplasten in zasvajajoč – pravo utelešenje igre.«
»V vlogi farovške gospodinje je dar za naravno in detajlirano podajanje – tako tipičen za Marjutino igro pred kamero – nadgradila s smislom za komično, čutnostjo in primorskim temperamentom. Pri tem je izkoristila vse prednosti izražanja v domačem, ajdovskem narečju.«
»Vlogo newyorškega brezdomca ustvari z navidezno lahkotnostjo, čeprav jo poganja izjemno natančna in premišljena notranja razčlenjenost zapletenih psiholoških stanj. Skupaj s soigralci je dosleden v nepredvidljivosti, predvsem pa spretno odmerja in lovi občutljivo ravnovesje komičnega in tragičnega.«
»Vloga matere, 'ki najde dovolj moči, da kljub težkim življenjskim okoliščinam, v katerih se je znašel njen sin, na najbolj plemenit način pomaga drugi družini, je igralska kreacija, o kateri razmišljamo še dolgo po koncu filma.'«
»Liza Marijina je še enkrat dokazala, kako močno in natančno občuti jezo generacije, ki na videz noče odrasti, čeprav ji je vse kristalno jasno. V liku Eve s svojo neizprosno neposrednostjo in jebivetrstvom 'ubija' in 'kolje' vse okrog sebe, obenem pa v njej začutimo strah, negotovost in globoko hrepenenje.«
»Avtorica Marija Zidar skozi zapleten konflikt med sorodniki izriše kompleksno podobo patriarhalne družbe. Z natančno in zadržano opazovalno tehniko nas popelje v samo jedro dveh sprtih družin in tako ustvari večplasten in presunljiv dokumentarni film.«
»V kratkem igranem filmu Sestre režiserka ponuja gledalcu kritičen razmislek o vlogi spola in z njo povezanim nasiljem v družbi. S pomočjo intenzivnega ritma, nasičenega prepleta vizualnih podob, zvoka in glasbe nas film silovito vodi od prvega do zadnjega kadra.«
»Kratki animirani film Steakhouse avtorice Špele Čadež na poetičen način in z določeno mero črnega humorja prikazuje surovost partnerskega odnosa ter s pomočjo vsebinsko in tehnično brezhibnega izdelka gledalca zapelje v zgodbo. V mehkobi vizualne podobe nas preseneti razplet, ki ga gledalec ne pozabi zlahka.«
»S tem bodrilno nagovarja tako dogmatika z ukoreninjenimi privzetimi prepričanji o življenju in svetu kot čuječega potohodca, ki se v prelomnem času duhovnega prebujanja človeštva 'iz sanj o trdnosti materialnega sveta' na novo rojeva v samem sebi 'v svetlobo višjega razumevanja' in postaja opolnomočen v biblijskem pomenu besede.«
»Gre za groteskno politično satiro, pravzaprav neke vrste politično noir srhljivko, ki odpira vprašanja politične in družbene tranzicije, vloge nacionalne kulture v sodobni družbi, prepada med politično elito in državljani ter posameznika v igri statusa in moči. Roman je napisan izrazito sveže, narativno kompleksno, sodobno in prepričljivo.«