Zdaj govori režiser

»Direktor fotografije je bil avtorjev stalni sodelavec Matthew Libatique, ki film prežame z umazanimi odtenki rjave, kar bi se dalo povezati z ozračjem potujočih cirkusov 19. stoletja.«

»Ulice so bile prazne in tihe, okrašeno mesto pa je bilo kot najlepši filmski studio.«

»Mislim, da se nahajamo v trenutku, ko ne vemo, ali bo zmagala iracionalnost ali zdrava pamet. To je zgodba o izginotju demokracije. O poskusu nekega vladarja, da bi uredil državo, da bi poiskal razloge razpadanja in gnilobe. Ki slavno propade. Za dolgo dolgo časa. Bitka med racionalnim in iracionalnim principom.«

»Kratki film je včasih nekakšen napovednik za celovečerec, v primeru mоjega najnovejšega filma pa je bilo ravno nasprotno.«

»Delal sem z ekipo piscev. Imeli smo veliko idej. Eno od idej smo na vsak način poskušali pospraviti v škatlo, a nikoli ni povsem ustrezala. Zato sem si na določeni točki rekel: preprosto bom dokončal ta scenarij in videl, ali je film. Sem. In je delovalo, in sicer na 130 straneh. Zdela se mi je odlična zgodba. To je hudičevo branje branje, sem bil prepričan.«

»Manjkal je eden od tistih ključnih elementov pri nadaljevanjih, to je, da ni šel dovolj v nepričakovano. Prav tako se ni dovolj poigral s pravili Avatarja, ki naj bi nas povezal s sanjskim svetom, tistim, ki ima duhovno komponento, ki je ne moremo niti povsem kvantificirati z besedami. Odkljukal je vse druge kvadratke, tega pa ne.«

»Našli smo način za prestrukturiranje elementov, ki smo jih morali porazdeliti po prvih dveh nadaljevanjih, in ga znova zagnali na povsem drugačen način.«

»Njegove ideje o svetu in energije so zame primeri čiste umetnosti, ki presegajo zamejenost prostora-časa, in v skladu s tem smo zasnovali tudi koncept uprizoritve opernega muzikala.«

»Ko smo delali Pr'Hostar 2 promila, naš cilj ni bil preseči prvi del. Naša želja in cilj sta bila, da bi se ljudje ob filmu zabavali vsaj toliko kot pred šestimi leti. Naj živi kino!«

»svojo vlogo tudi odigral«

»obešenjaško komedijo«

»Pred nami je šest dobrih delov, v katerih bodo gledalci lahko zares uživali. Delamo iskreno, s srcem, upamo, da bomo vsaj dosegli ali celo presegli prejšnjo sezono.«

»Nedavno je generalni direktor RTV -ja samovoljno odvzel financiranje filmu, ki sem ga delal štiri leta. To me je spomnilo na cenzuro, ki so jo nekateri starejši kolegi doživljali pred tridesetimi leti. Slovenski film potrebuje partnerja v RTV-ju, ker brez njega ne bi videli večine sodobne filmske produkcije.«

»Ustvariti delo, ki je v bistvu zgodovinski film, umeščen sedemdeset let v preteklost, spremeni naravo njegovega sporočila.«

»Preko te zgodbe se odpirajo vprašanja krivde, spominjanja, geneze kolektivnih travm, a pri tem drama nikakor ni težavna. Ritem je strmodolen, visokoenergetski.«

»Čeprav si želim, da bi se park kmalu odprl, me tudi skrbi, ali bodo ljudje res prišli in v njem uživali.«

»Ljudje si predstavljajo tematski park, ampak sam sem si vedno želel predvsem park. Parki so predvsem prostori za lokalce, zato bi rad, da bi bil najbolj pri srcu prebivalcem Aičija.«

»Nagovoriti skušamo tudi ljudi, ki sicer ne hodijo redno v kino. Slovenski film nima dovolj platen – včasih je kak film v distribuciji tako kratek čas, da nima niti prave priložnosti, da bi ljudje zanj izvedeli.«

»Alkoholizem je neke vrste katalizator, včasih zaradi stiske, včasih pa zato, ker v novem okolju, npr. na turneji, svoje vsakdanje življenje pustimo za seboj in se sprostimo.«

»Vsako leto imamo praznik v Planici, s katerim slavimo 'naše orle', ki letijo v dolino – nihče pa se ne pogovarja o dolini in o tem, kaj se tam dogaja.«

»Že če se ozremo h knapom, njihovim uporom in stavkam, je očitno, da je odgovor vedno solidarnost. V težkih časih, tudi v ekonomsko težkih, je ključno, da ljudje stopijo skupaj.«

»Povečanje sredstev je seveda dobro, a ni tiste vrste povečanje, ki bi reševalo probleme. Povečanje, ki ga je potrdil Odbor za kulturo v letih 2018 in 2020, bi rešilo temeljne probleme slovenskega filma, omogočilo snemanja filmov z vizijo.«

»Hotel sem, da se film začne kot realistična drama o birokratski in skorumpirani družbi, potem pa se počasi spremeni v zgodbo o človeku, ki na svoji poti iz poraženca in izobčenca postane junak.«

»Če lahko snemamo filme o Galcih in Vikingih, zakaj ne tudi o Ilirih?«

»Koncept oživljanja ilirskih časov se mi v polju animacije ni zdel dovolj močan projekt.«

»Ne nazadnje prvi dodajamo ta naš lokalni drobec v mozaik antičnega sveta.«

»V filmu se sprašujem, ali čustva lahko premagajo bolezen. Zanima me nenavadna atmosfera doma za starejše, ki niha med poetičnostjo in nekim višjim spoznanjem, povezanim s starostjo in otroškostjo, ki se človeku vrača v obdobju, ko sam ne more več skrbeti zase.«

»Vse bolj postaja jasno, da je skupnostno delovanje edina možna alternativna rešitev tega problema.«

»Ko smo film snemali, smo bili na trnih. To je bil moj prvi film in čutiti je bilo tveganje, ker je bil brez besed, kar je bilo takrat neobičajno.«

»Z Matjažem Pograjcem sva bila od začetka odločena, da bo film brez besed. Lepo mi je pripovedovati le skozi sliko, zvok, poglede, veliko se da povedati brez dialogov, to je tudi blizu filmskemu načinu izražanja.«