»Jadran mi je na neki način pisan na kožo, z lahkoto se poistovetim z njegovimi eksistencialnimi težavami. To so leta, ko je čas, da človek na neki način odraste, da se na neki način vzpostavi. Še prej pa se mora srečati z bistvenimi vprašanji, kdo je, kaj si želi v življenju, kaj bi rad pustil za sabo in kako bi rad v prihodnosti zaživel«
»O najinem prijateljstvu, poznanstvu, časih, ki sva jih preživela skupaj na več kot štiri desetletja dolgi poti, po kateri sva po končani akademiji prišla v to 'našo hišo' na Kolodvorski, bi lahko pisal strani in strani, a se v trenutku soočenja z resnico, da ga ni več, težko spopadem z enim samim navadnim stavkom. Misli bežijo, švigajo na svoje strani.«
»Balzacov roman razkriva matrico sodobnega sveta, trenutek, preden se je vsa civilizacija predala vladavini dobička. Ta premik sem želel podaljšati s pomočjo kinematografije in si ob tem vzeti svoboščine z izvirnim besedilom, ki bi omogočile izraz njegovega duha.«
»Dialektika je naslednja: med visoko umetnostjo in smetjem je zelo kratka razdalja, in smetje, v katerem je ščepec norosti, je prav zaradi tega bližje umetnosti.«
»Pustili so mi vsaj to, da sem obdeloval material, da sem do neke mere prestrukturiral par precej nemogočih scenarijev, ki sem jih moral režirati. Seveda sem moral upoštevati pravila, se izogibati eksperimentiranju, se držati družinskih filmov, jih pripeljati do 'srečnega konca' in tako naprej. Niso pa se vmešavali v moj način snemanja in montažo, kar pa mi je veliko pomenilo.«
»E Stata La Mano di Dio je moj najpomembnejši in najbolj boleč film in vesel sem, da se je vsa ta bolečina zdaj spremenila v veselje. Danes je šele prvi korak in lepota tega tekmovanja je v tem, da gre za edino na svetu, na katerem je uvrstitev med najboljših pet zmaga. Vesel sem, da je bil film izbran.«
»To je zgodba o odraščanju, ki se stilistično želi izogniti pastem običajne avtobiografije: hiperboli, žrtvi, usmiljenju, sočutju in popuščanju bolečine skozi preproste, redke in bistvene prizore ter z nevtralno, trezno glasbo in fotografijo. Kinematografski aparat bo naredil korak nazaj, da bo življenje teh let govorilo tako, kot se jih spominjam, tako, kot sem jih doživljal in čutil. Povedano preprosto, to je film o senzibilnosti.«
»Nekaj let sem očeta prosil, da me pusti na gostovanje mojega ljubega kluba Napolija, a me je zavračal, ker sem bil premlad. Tisti usodni dan pa mi je vendarle dal dovoljenje, tako da nisem odšel s starši, ampak na tekmo.«
»Balzacov roman razkriva matrico sodobnega sveta, trenutek, preden se je vsa civilizacija predala vladavini dobička. Ta premik sem želel podaljšati s pomočjo kinematografije in si ob tem vzeti svoboščine z izvirnim besedilom, ki bi omogočile izraz njegovega duha.«