»Zdaj sodeluje pri novi različici filma Filmworker, ki bo vključevala tudi posnetke, ki sta jih z Vitalijem želela v filmu, a jih nista mogla narediti pravočasno za premiero v Cannesu leta 2017.«
»Otroci smo seveda iskali bolj glamurozne sanje, kot je gradnja uničene dežele, zato smo z odprtimi rokami sprejeli prihod popkulture v Nemčijo. Vsi smo živeli za ameriške filme in že pri enajstih letih sem se odločil, da bom režiser.«
»V današnjem svetu, ki je videti bolj zaprt in deljen kot kadar koli prej, potrebujemo zgodbe, ki preizprašujejo ta status quo. Tako se tudi liki v filmu spoprijemajo z vzorci, v katere so potisnjeni tako ali drugače. Vse prepogosto pozabljamo, da je identiteta, ki jo nosimo kot posamezniki, nekaj, kar se spreminja in oblikuje na podlagi lastnih odločitev, ki jih na poti življenja sprejemamo. Film se tako ukvarja z upanjem, osebnimi prepričanji in idejo o svobodi, v svojem bistvu pa govori o spremembi – možnosti, ki jo imamo vsi.«
»Troli bodo trdili, da svet en drek briga, da se nihče niti ne spominja imen likov ali ene same hudičeve stvari, ki se je zgodila v filmu. Ampak potem bodo film videli še enkrat in bodo rekli, 'Oh, okej, oprostite, zdaj bom zaprl svojo klinčevo gofljo.' Tako da to me ne skrbi.«