Zdaj govori režiser

»Vedno se moramo spraševati kot Anna Frank, samo tako se morda zgodovina ne bo več ponavljala v najbolj strašni podobi. Annina zgodba je naša zgodba. Se dovolj zavedamo tega?«

»Pravzaprav je to zgodba o Romeo in Juliji v času holokavsta.«

»Je pa tudi zgodba o razočaranju. O strahu. Zgodba o prihodnosti, ki je bila ukradena milijonom ljudem.«

»Kaj šele zmagati.«

»izjemno duhovita«

»To je tisto, kar to besedilo premišljuje in to v celoti, s stališča umetnosti, na sintetičen način, sintetičen v smislu, da vključuje vsa protislovja in jih daje občinstvu v razmislek na najširši možen način.«

»niha kot plimovanje morja, naj zbira čas in prostor, naj bo brezčasna in neskončna«

»kot Šostakovič, zelo rusko; biti mora krasna stvar, ampak tudi temačna in malce srhljiva«

»Vidim Twin Peaks. Imam ga.«

»Izpilil? Ne spreminjaj niti ene note!«

»Med delom z Angelom sem dojel, kako blizu so si v resnici zvočni učinki in glasba.«

»Zelo uspešna režiserka je, neverjetno artikulirana in globoka v tem, kar poskuša narediti in kaj bo naredila.«

»Imava veliko, veliko skupnih interesov. In njeno zanimanje za pravljice in mite ter izvor pravljic je zelo globoko.«

»Kaj se zgodi, ko se neozdravljiv optimist sooči z neozdravljivo boleznijo?«

»Ali se s pomočjo 'digitalne samoobrambe' lahko upremo zlorabi osebnih podatkov, ali nam, tako kot Winstonu Smithu v Orwellovem svetu, preprosto ni več pomoči?«

»Mojim filmom so najpogosteje očitali … Da so premalo donosni, in predvsem, da sem ženska, da imajo ženske značilnosti.«

»Poskušajo v predstavi soočiti dva vidika: ujetost v svet, ki se 'samo prilagaja in predaja nekemu narativu kapitala', medtem ko 'živi svet okrog nas vedno znova izgublja, s tem, ko izgublja narava, pa na neki način izgubljamo tudi mi'.«

»Se v nas nabira veliko neke jeze, ki se izraža v izgorelosti in depresiji.«

»Za njimi je intenziven študij, hkrati pa ga je bilo 'strah zaradi fenomenalne igralske ekipe'.«

»Obstajala je struktura, ki je omogočala določenim ljudem, da s srbskih položajev nad Sarajevom za plačilo streljajo na prebivalce obleganega mesta. Prišli smo do določene točke vednosti, od tu naprej lahko slutimo, ne moremo pa kategorično ničesar trditi.«

»Kako je bila struktura vzpostavljena, oblikovana, ne vemo in ne izvemo v filmu. V tem smislu film ne želi biti več, kot je.«

»Film daje gledalcu slutiti absolutno zlo, ki se skriva pod maskami človeškosti, in hkrati prinaša uvid v usode tistih, ki so jim krogle ostrostrelcev za vedno spremenile življenje. Skupaj z njihovim trpljenjem približa gledalcu tudi njihovo modrost in moč volje do življenja.«

»Čutil sem nujo, da gremo s to sarajevsko zgodbo v javnost najprej v Sarajevu, ker je to naša moralna zaveza.«

»abstraktno-slikovne sanje«

»Svojega brata sem imel preveč rad in ga preveč cenil za kaj takega. To je, kot da bi se jezili na svojega otroka, ker ima vročino – čudno.«

»Vedemo se tako, kot da se samomorilec vedno zavestno odloči za to dejanje, in se nato opredeljujemo do tega, ali je ravnal strahopetno ali junaško.«

»Nekatere tako pretrese, da rečejo: 'To je film, ki ga je treba videti, ampak samo enkrat v življenju', drugi pa vidijo predvsem zgodbo o družinski ljubezni.«

»Zdi se mi, da so tovrstne zgodbe tik pred nami, da so že del našega časa.«

»To je obenem čas vzponov fašizmov, totalitarnih sistemov in populističnih avtoritarnih vodij, ki so znali izkoristiti brezup množic in jim ponudili privlačne in obenem pogubne rešitve iz takšnega položaja.«

»Vseeno pa ni potrebe po razstavljanju portretiranca kot cirkuškega spektakla, po zavestnih vizualnih vzporednicah s sopihajočo morsko živaljo, po iskanju pošastnosti, po siljenju gledalcev (in nekaterih likov) k priznanju, kako 'ostuden' se jim zdi.«