Zdaj govori režiserka

»Vse to me je pritegnilo k projektu, ko sem dobila povabilo za režijo serije. Nato so se pridružili še vrhunski, mednarodno priznani filmski ustvarjalci.«

»je pred gledalci film, ki ga niso nameravali posneti, ampak se je zgodil«

»Podoba sveta, ki ga določajo vojaške parade in begunski centri.«

»Sem pripadnica druge etnične skupine, prav tako s severa Vietnama; živimo v enaki pokrajini in se ukvarjamo s podobnimi dejavnostmi kot Hmongi, na primer z gojenjem riža. V otroštvu sem imela tri dobre prijateljice in ena od njih se je poročila zelo mlada, pri šestnajstih letih. To je bil konec njenega – in našega – otroštva.«

»Celo prosila me je, naj dokumentiram prav njeno otroštvo. Ne vem, morda je imela občutek, da se bo zgodilo kaj slabega.«

»Bala sem se, da jo bom izgubila.«

»Če na razmere gledamo samo iz perspektive žensk, morda ne vidimo cele zgodbe. Tudi na fante in moške ima ta kultura ogromen vpliv.«

»Nisem hotela razvrednotiti teh legendarnih temnopoltih žensk in vrhunskih športnic.«

»Obožujem Sereno in Venus. Njuni dosežki so orjaški in navdihujoči. Serena in Venus, opravičujem se in se vama v celoti poklanjam.«

»Zofka Kveder ni obračala pogleda stran, tudi ko je resnica močno bolela.«

»Bila je res neverjetna. Med drugim je s pisateljevanjem in urednikovanjem v štirih letih odplačala hipoteko za hišo v starem delu Zagreba, medtem ko je bil njen mož na fronti.«

»Da se ženske lahko izobražujemo, da smo finančno neodvisne, da krojimo lastna življenja, da govorimo na glas in soodločamo. Vse to je nekje pri Zofki Kveder. In zato sem ji hvaležna.«

»Feminizem se je začel v Aleksandriji, močan je bil v renesansi s Katarino Siensko, ki je podprla Michelangela. To so bile strašne ženske, in bile so zelo redke.«

»Zares sem ganjena, saj je to skupnost, ki sem ji od nekdaj želela pripadati, sama sebi pa nisem dovolila priznati, kako zelo si tega želim.«

»Želeli smo povedati zgodbo mladih Italijanov in ustvariti portret naše države, kot jo vidijo njihove oči in opisujejo njihovi glasovi.«

»Babičino seksualno življenje, kratki animirano-dokumentarni film režiserk Urške Djukić in Emilie Pigeard, ki je v zadnjem letu pobral številne nagrade doma in po svetu, nas bo skozi pričevanja naših babic popeljal v zgodovino patriarhalnega zatiranja v 'varnem zavetju' pogosto idealiziranega družinskega okolja.«

»Ne pomeni ne, feministično zakonodajno gledališče, kratki dokumentarec gledališke skupine Madalena-Berlin v režiji EveGlorie Fernández Pérez bo približal triletni proces nastajanja in izvajanja gledališke forumske predstave, s katero se je skupina odzvala na uvajanje Istanbulske konvencije v evropskih državah, predvsem Nemčiji, in tako aktivno prispevala k razumevanju problematike in preprečevanju nasilja nad ženskami.«

»Primer spolne zlorabe, celovečerni dokumentarec režiserke Alison Kuhn pa bo skupaj s petimi ženskami, 'ki so bile – tako kot tudi režiserka – med avdicijo za film spolno zmanipulirane in zlorabljene, postavil v odrsko mizasceno, ki deluje kot protistrup toksične avdicije'.«

»Kaj vse je 'ženska 21. stoletja'?«

»Tako Heiner Müller kot Laibach se resnično spopadajo s travmami iz zgodovine 20. stoletja. Nasilje je del te zgodbe. In nasilje spada tudi v našo trenutno družbo. Slovenska zasedba Laibach ve, kako je mogoče z grozečim patosom spraviti množice na noge.«

»Imamo kar precej detajlov, ker je zelo specifična, zelo minimalistična predstava, taka, kot jih imam rada.«

»To je bil svojevrsten izziv za vse, tako režijsko kot kostumografsko, koreografsko in tudi igralsko, tako da smo bili vsi skozi ves proces nastajanja na 150 odstotkih in smo že kar utrujeni.«

»Imam se za hčerko Berlinala. To je naš dom. Zdi se mi, da bi se lahko sem kar preselila, kajti vedno, kadar pridemo, se zgodi nekaj izjemnega.«

»To je za ljudi, ki obdelujejo zemljo!«

»Medveda posvečam majhnim družinam kmetovalcev, ki vsak dan obdelujejo zemljo, njihovo delo pa je danes nekakšen način upora. To je za ljudi, ki obdelujejo zemljo.«

»Izziv mi je bilo narediti film, ki ga z lahkoto gledamo, čeprav je večplasten. Želela sem, da se občinstvo lahko tudi nasmeji.«

»Morda lahko dosežemo vsaj to, da se bodo ljudje za hip ustavili in rekli: 'V redu, ne nadiraš me in mi ne pridigaš, temveč te stvari pokažeš drugače.'«

»Zdel se mi je privlačen, ker je šlo za film o ženskah, ki delujejo kot skupnost, in sicer na način, ko jim ni bilo treba prevpraševati tega, kar so počele.«

»Zelo sem vesela posebne omembe z največjega svetovnega festivala kratkega filma.«

»Ukvarjali se bomo s tem, da imamo pol človeštva žensk. Še zmeraj se borimo za to, ali smo ali nismo enake.«