»Slike posledično delujejo zelo nasičeno, kompleksno, so polne detajlov oziroma vizualnih informacij, ki jih mora gledalec predelati. Vsebinsko skuša umetnica na ta način izraziti neko kompleksno razmerje med našim organskim bivanjem in strukturiranostjo različnih sistemov okrog nas. V preteklosti je bil poudarek predvsem na materialnosti bivanja, arhitekturi, infrastrukturi in urbanizmu, v zadnjem času pa stopa v ospredje prostrani svet duha, ki ga umetnica prikazuje skozi pogled v dnevno ali nočno nebo.«
»Te roke na pozitiven in opolnomočen način predstavljajo ženski spol in so roke šivilj, oblikovalcev, mene, Marie Grazie in roke žensk, ki so omogočile ta projekt.«
»Razstavljena dela sintetizirajo avtoričino likovno poetiko in zgovorno prikazujejo premišljen in nenehen razvoj, stilne transformacije, ki pa z manjšimi odkloni ostajajo v polju reduciranja predmetnosti.«
»Kot bi čutila, da lahko odloži svoje orodje, s katerim jih je varovala, da niso več potrebne črte, s katerimi jim je vedno ustvarila krhek, a močan oklep pred našim pretiranim vdorom v njihovo intimo, zdaj so tukaj, kot bi odgrnili zaveso, kot bi odstranili zunanje stene, zdaj so prišle na dan vse barve, na dan so prišle oblike, ki so bile vedno dovolj skrite, ni več strahu, ni več jutri, na katerega mora ženska misliti vsak dan in vsako uro, premišljati vsako svojo besedo in korak, zdaj je tukaj vse, pred nami, intenzivnost včerajšnje varovane intime in osebnosti je nadomestila preprosta, a močna dejanska podoba.«
»Oda Palestini Hadrović pa je večmedijski projekt, ki je v zaostrenih razmerah še aktualnejši, razmišlja pa o komuniciranju v zasebnem in javnem prostoru ter o pomenu posameznikove participacije v kolektivnem diskurzu.«
»Včasih je bila matrica le stranski produkt ustvarjalnega procesa, saj je bil pomemben samo grafični list, razstavljen v galeriji. Umetnik matrico po navadi zavrže. Zame pa je matrica zelo pomembna, zanimiva in pristna, saj je prvotno, kar je umetnik ustvaril v procesu izdelave grafike.«
»Sonja Vulpes se izražanja lastne ranljivosti in stiske loteva na način skrajne razgaljenosti lastne subjektivnosti, s čimer po mnenju kustosov ustvarja neke vrste 'antipod sodobni kulturi selfijev, ki se opira na spolirane fotografske podobe.'«
»S prevpraševanjem krivde se ukvarja tudi Aurélie Bayad: instalacija Angel Kaosa opozarja, da prisotnost besed še ne pomeni nujno spoštljivega in ljubečega odnosa, obenem pa prikazuje, kako razdiralno lahko postane nekaj, kar nam je nekoč pomenilo varnost in uteho.«
»Z rušilno močjo koncev razmerij se ukvarja tudi Karolina Wojtas, ki s fotografijami izmišljenih, a v kontekstu doživljanja morebiti resničnih scenarijev lastne smrti, svoji bolečini in izgubi postavi oltar.«
»Ta vojna se ne bo zgodila v mojem imenu. Obsojam strahopetne kampanje nasilništva in izsiljevanja, ki naj bi vse v svetu umetnosti odvrnile od osrednje zahteve pisma, ki je: prekinite boje!«