Zdaj govori umetnica

»Moje delo vedno izvira iz lokalnih izkušenj.«

»V delu s študenti smo ugotovili, da bi bilo dobro preimenovati to, kar je bilo v 20. stoletju v modernističnem diskurzu razumljeno kot javni prostor, v skupni prostor.«

»Sodobna umetnost in sodobna družba sta povezani, ena ne obstaja brez druge. Z drugimi besedami, ni važno, kaj je umetnost, važno je, kaj je kultura.«

»Marina Abramović je spregovorila o svojih 'živih spominih' na razstavo in javno predavanje pred 6000 obiskovalci v Kaunasu.«

»Da, pripovedovanje mitov ni brez posledic za tisto, ki pripoveduje, še manj pa za tiste, ki poslušajo.«

»Moja glavna okupacija so bila razmišljanja o dvojnosti, o tem, ali je svet pred nami res berljiv samo na en način ali ga z načinom predstavitve lahko spremenimo na vizualni in s tem na čustveni ravni.«

»S slikanjem slike na prosojnem nosilcu, konkretno z akvareli na paus papirju, sem začela svoje raziskovanje pred štiridesetimi leti, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.«

»Odgovor na utrujeno družbo, ki trpi za posledicami kapitalizma, je počitek in ne dodatna produktivnost. Naša osebna vrednost izhaja iz obstoja samega in ne količine in narave našega dela. Naše naravno stanje je umirjenost in lagodnost, ne pa neprestana borba in napor.«

»Ujeti značaj, osebnost, dušo, pokazati, kaj je na ljudeh enkratnega in posebnega, in jih ujeti z nekaj potezami, to me fascinira.«

»V svojih popart portretih želim pokazati, kako čudoviti, raznoliki in edinstveni so ljudje.«

»Doktorat sem pisala na temo Seksualnosti in njene manifestacije v postjugoslovanskem filmu.«

»Vesela sem bila, da sem za svoje delo začela dobivati nagrade, ne da bi kogar koli poznala.«

»Je pa jugoslovanska scena znotraj umetnosti na Dunaju res močna, veliko bolj kot v Sloveniji, najbrž zaradi denarja, ampak ne samo zato.«

»Koliko je v Sloveniji vodij, kustosov, ljudi na položajih, ki bi bili priseljenci? Zelo majhen odstotek.«

»Nekaj umetnikov nas je, ki se ukvarjamo s temi vprašanji, pa še to se nam dopoveduje, da smo passée, a la 'nehajte nam težiti s tem.'«

»Ker nimava moči posekati velikana, ga bova žgečkala, da bo klecnil. Premešala bova njegove detajle, da ne bo več vedel, kaj je bilo prej in kaj potem. (...) Tudi slednje razumeva kot odlomke večje materije, ki sva jo ukradla za vas.«

»Tate in številni drugi muzeji še zmeraj nimajo nobenega mojega dela kot ženske in Afričanke.«

»V na videz nema oblačila so vpletene metafore o discipliniranju naših teles...«

»Nekatere od ptic med dolgimi poleti spijo z enim očesom, druge v kratkih presledkih, njihova telesa pa se prilagodijo tako, da daljšega spanca sploh ne potrebujejo.«

»Cela stvar se mi zdi srhljiva.«

»Berlin, iransko veleposlaništvo. Smo pred njimi s tem, kar preklinjajo; menstrualno krvjo, kano in lasmi. Nismo same, povsod smo!«

»Imamo opravka s celotno zakladnico geometrije«

»Moja umetniška praksa se navezuje na tradicijo in zapuščino arhitekture kot medija«

»Pogosto zelo zasičena moja platna raziskujejo mnogoterost in pomen določenega arhitekturnega fenomena, ki sam po sebi velikokrat ostane spregledan in na obrobju zanimanja«

»Nas na ta način spodbudi, da v čim večji meri ohranimo fenomen tega, kaj pomeni, preden izgubi občutek za to in svojo človeško čutnost vnesemo v drugo entiteto, v umetno inteligenco, sicer bo težko ločiti, katera čutnost, človeška ali postčloveška je pristna.«

»V čutenju umetne inteligence bo človek potreben kot katalizator in bolj ko bo umetna inteligenca napredovala v čutenju, bolj bodo ljudje potrebni kot bistveni mediji za nadaljnji razvoj umetne inteligence – do točke, ko bo vloga ljudi odveč.«

»Človeštvo pa bo s tem vstopilo v nov evolucijski cikel, ki ga, ne bo opredeljeval Homo Sapiens, ampak nekaj novega.«

»Lahko bi rekli, da skupaj tvorijo 'zgodovino'.«

»Koncept 'idealnosti' je skrajno nedorečen, nestabilen in brezpomenski, saj največjo moč običajno najdemo v tistem najmehkejšem in fluidnem v nas.«

»Kolikokrat ti moram povedati – da ne vedežujem doma – samo po TV.«