»Poleg zanimive metaforike in izčiščenega sloga roman ponudi poglobljeni uvid v izjemno travmatično izkušnjo – pogosto je v mladinski književnosti tabu že smrt, za samomor pa velja to še bolj.«
»Toda kaj bi on brez vsega tega, brez vseprežemajoče bolečine? V njej so skriti spomini na očeta, mamo, Elijo. Ta bolečina je on sam, brez te bolečine on, Albert Weiss, ne obstaja. Niti vsi njegovi najdražji.«
»Vsakič, ko so jo posilili, se je to dekle vrnilo prekrito s krvjo. Še vedno je samo majhen otrok. Ta dekleta izpustijo šele ob zori, vrnejo pa se skoraj nezavestna. Vsaka od njih joka in govori nepovezano. V 19 dneh, ki sem jih preživela tam, sem prišla do točke, ko sem želela končati svoje življenje.«
»Niti pol ure še nisva bili v postelji, ko se je v sobo po prstih pritihotapil moj gospodar v sami srajci kot poprej. Delala sem se, da ga ne slišim, in gospa Jewkes me je prijela za eno podlahet, on pa je odgrnil odejo in legel v posteljo na drugi strani, se polastil moje druge podlahti in jo potisnil pod se, nakar mi je začel tako hlastno poljubljati dojko, kot bi jo hotel požreti.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju