Ključna beseda: Trst

28. marec 2022

»Danes gre za prepovedane sanje, ki so postale resničnost. Kot bi se po stotih letih končno poravnale vse zvezde, a se niso same, vsi skupaj smo jih.«

Borut Pahor je izrazil simboličen pomen podpisa memorandum za vrnitev tržaškega Narodnega doma slovenski narodni skupnosti v Italiji.
13. februar 2022

»Moja duša je v Trstu.«

James Joyce je zapisal: 'Moja duša je v Trstu.'
1. november 2021

»Med pravico do zdravja in pravico do demonstriranja ima prednost prva.«

Izjava v zvezi z omejitvijo zborovanj v Trstu zaradi povečanja števila okužb z novim koronavirusom.
18. oktober 2021

»Danes je žalosten dan.«

Stefano Puzzer je izrazil žalost ob dogajanju v Trstu, kjer je prišlo do konca protestov proti covidnemu potrdilu.
8. oktober 2021

»Med drugimi zelo zaslužna za ta prelomen trenutek.«

Tatjana Rojc je bila izpostavljena kot zelo zaslužna za prelomen trenutek vrnitve Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.
8. oktober 2021

»Zgodovinski večer.«

Tatjana Rojc je označila korak italijanske vlade kot zgodovinski večer.
21. september 2021

»V spomin nanj nas bodo nagovarjale njegove umetnine, ki so že desetletja na ogledu po vsej Evropi.«

V spomin na Klavdija Palčiča so izpostavili, da bodo njegove umetnine še naprej nagovarjale ljudi po vsej Evropi.
21. september 2021

»Veliki umetnik in angažiran Slovenec pušča za sabo veliko praznino.«

Ob umetnikovi smrti so iz Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) izrazili globoko pretresenost ter ganjenost.
26. avgust 2021

»Naš preveč ignorantski odnos do Trsta.«

Akademik Komelj je opozoril na ignorantski odnos do Trsta in poudaril pomen pisatelja Borisa Pahorja.
26. avgust 2021

»Vse, kar se je rodilo iz ognja, je nastalo pri nas.«

Boris Pahor je poudaril pomen tržaškega požiga in njegov vpliv na Evropo.
26. avgust 2021

»Še pred fašizmom so bile te iskre, ki so vžgale dom.«

Gorazd Bajc je opozoril na pomen zgodovinskih isker pred fašizmom, ki so vplivale na požig.
24. avgust 2021

»Sramotno je, da kar 40 let ni bilo državne založbe, ki bi izdala Nekropolo. Menim, da je to najpomembnejše tržaško delo druge polovice prejšnjega stoletja.«

Urednik Walter Chierighin izpostavlja pomen izdaje zbornika in kritizira pomanjkanje podpore za pomembna dela, kot je Nekropola.