Ključna beseda: branje

»izjemne intelektualke in ambasadorke branja, katere zapuščina nas opominja, da je branje prostor dialoga, osebne rasti in vključujoče družbe.«

»Pomen branja kot temeljne vrednote za razvoj skupnosti in posameznika.«

»Branje nam odstira prostor v nove svetove, nas zabava, daje vpogled v drugačne poglede in utrjuje kritično razumevanje in jezikovne zmožnosti.«

»Naziv branju prijazna občina je priznanje tistim lokalnim skupnostim, ki vlagajo v znanje, povezovanje in razvoj.«

»Vsakoletno podeljevanje naziva branju prijazna občina ni namenjeno nagrajevanju knjižnic, temveč prepoznavanju lokalnih skupnosti, ki razumejo branje kot temelj za razumevanje sporočil, kritično mišljenje in spodbujanje aktivnega državljanstva.«

»Občine so prve, ki zaznajo potrebe svojih prebivalcev, zato je skrb za bralno kulturo naravni del našega poslanstva.«

»Naziv branju prijazna občina je priznanje tistim lokalnim skupnostim, ki vlagajo v znanje, povezovanje in razvoj. Veseli me, da vsako leto raste število občin, ki razumejo, da je branje temelj ustvarjalne in odporne skupnosti.«

»Občine so pomembni dejavniki pri spodbujanju branja.«

»Ciril Horjak pravi, da je prav Miki Muster oče slovenskega stripa, ker je lahko kontinuirano objavljal stripe v periodičnem tisku, začenši z letom 1952.«

»Da letos v povezavi s stripovsko umetnostjo ne zaznamujemo le 100. obletnice rojstva Mustra, pionirja stripa pri nas, temveč praznujemo tudi 80 let Picka in Packa, ki ju je ustvaril Nemec Wilhelm Busch, in 130 let znamenitega ameriškega stripa The Yellow Kid.«

»France Zupan, prvi slovenski teoretik in kritik je leta 1969 zapisal, da stripi pač niso predstopnja, ki bi vodila k uživanju resne literature, s čimer se povsem strinjam.«

»Če govorimo o domačem branju: 70 odstotkov domačega branja je realsocializem. Zgodbe o siromašnih otrocih, ki živijo na podeželju – kateremu otroku je danes to blizu? Kateremu odraščajočemu človeku do 15 let je danes blizu tek za vozom, medtem ko verjetno cele dneve gleda Tiktok?«

»Ravno v striparni sem slišal od splošnih bralcev, ki razmišljajo, da bi strip lahko postal del njihove kulturne diete, a da ga ne znajo brati.«

»Brati ali ne brati v angleškem jeziku, to ni več vprašanje, saj se branje knjig v tem jeziku ne povečuje le v manjših državah, kot je Slovenija, ampak tudi v večjih, kot je Nemčija.«

»Ko smo opravljali raziskavo med študenti pedagoških usmeritev, smo ugotovili, da jih četrtina bere samo v angleščini, četrtina jih sploh ne bere, kar je mala naravna katastrofa.«

»Takrat so bili ljudje izolirani in začeli konzumirati vsebine, predvsem filmske in kasneje druge medijske vsebine, v angleščini.«

»Naša težava je torej tudi to, da nimamo kakovostne komercialne produkcije.«

»Program, ki ga imamo na sejmu, temelji predvsem na tem, kakšne izkušnje dobimo iz knjigarn.«

»Dolžnost založnikov in vseh, ki se ukvarjajo s pisano besedo, je jasno in nedvoumno opozorilo, da v Sloveniji dejansko imamo težavo s tem.«

»Založba Učila je kot posamezna založba poleg Mladinske knjige največji prejemnik javnih sredstev za odkup knjig.«

»Vse prednosti večjezičnosti padejo, če začnemo izgubljati jezikovno kompetenco v maternem jeziku.«

»Slovensko založništvo potrebuje razmislek o tem, kako vitko je s stališča produkcije in kaj bomo naredili za ohranitev dobrih in kakovostnih prevodov, da bodo ti vseeno dovolj hitri in da ne bomo tega trga prepuščali zgolj angleškemu jeziku.«

»Knjiga ni samo posel, ampak tudi opolnomočenje ljudi, ki svoje kompetence za običajen stik z branjem izgubljajo.«

»Norveška raziskava kaže, da vsak odstotek znižanja davka na knjige poveča prodajo za en odstotek. Če bi v Sloveniji zmanjšali davek na knjige za tri odstotke, bi dvignili prodajo za tri odstotke.«

»Umetna inteligenca nima niti domišljije niti čustev in jo razume zgolj kot orodje ustvarjalnim ljudem.«

»Orodja umetne inteligence, ki sicer dostavijo dokaj monotona besedila, so uporabna.«

»berimo pesmi. Če znaš prebrati pesem, znaš prebrati vse.«

»Prav poglobljeno branje se izkaže ključno tudi onstran literature.«

»Strip je umetniška zvrst, ki združuje vizualno in literarno ustvarjanje ter je v Sloveniji zelo razvit in ima dolgoletno tradicijo.«

»Eden od ciljev projekta je, da stripovska umetnost v vseh svojih raznolikih pojavnih oblikah postane enakovredna literarna zvrst.«