Ključna beseda: delodajalci

»To se nam je zdelo izsiljevanje.«

»V naslednjih dneh se bomo opredelili, kako naprej.«

»Prišli smo v položaj, v katerem je treba sprejeti politično odločitev. Treba je vedeti, da je delodajalska stran socialni dialog zapustila, sindikalna pa ne.«

»Vsebina zakona je obsežna, to je plod enega leta. Praktično vse določbe, ki sem jih predstavil, so bile usklajene in vse tri strani smo naredile kljukico na soglasje.«

»Občutek imam, da se ministrstvo za delo iz gospodarstva dela norca.«

»To pomeni, da v Sloveniji ne obstaja ekonomsko-socialni dialog, ampak socialni monolog.«

»Potem so zahtevali še soglasje k vsem šestim členom iz koalicijske zaveze, v kar pa nismo mogli privoliti.«

»Mi smo izrazili svojo pripravljenost, vsega gotovo v tej fazi nismo želeli dati naprej. Obetamo si namreč drugi krog pogajanj, ker bomo lahko prišli tudi s svojimi predlogi na ta pogajanja in takrat potrebujemo tudi predloge zakonodajalca, da bomo lahko sprejemali neke kompromisne rešitve.«

»Če bi se uskladili na prvem delu, bi to vsaj simbolično ali pa tudi formalno pomenilo, da se znova usedemo za skupno pogajalsko mizo, da bi dorekli še ta protokol o nadaljevanju pogajanj, vendar zaradi tega člena, ker ne morejo počakati še dva ali tri mesece, bo vse to padlo v vodo.«

»Mi mislimo, da smo ponudili dovolj, da bi lahko vlada šla samo s tistim naprej.«

»Zadeva ni črno-bela, tako da računam na neko razsodnost in iskanje kompromisa tudi znotraj ministrske ekipe oziroma znotraj vlade.«

»Žal poskus sklica kolegija ESS-ja in seje ESS-ja v ta namen nista bila uspešna, saj delodajalska stran svojo udeležbo pogojuje s predhodnim dogovorom o nadaljnjem delu ESS-ja, kar vidimo predvsem v funkciji blokade zaključka obravnave zakona o delovnih razmerjih na ESS-ju.«

»Pogajanja so bila končana na točki, ko je bilo nedvoumno, da iskanje kompromisov ni več mogoče, ker gre za vsebine, o katerih se zaradi nasprotujočih si interesov ne moremo več uskladiti. Zato pričakujemo, da bo vlada nemudoma obravnavala predlog zakona o delovnih razmerjih, ki je bil predmet usklajevanja med socialnimi partnerji, brez naknadno vključenih določb.«

»Delodajalske organizacije ne nasprotujemo prenosu dveh direktiv EU-ja v zakon o delovnih razmerjih, ne moremo pa privoliti v druge predlagane spremembe, ki niso bile usklajene med vsemi socialnimi partnerji.«

»Za zdaj so to predlogi, do končne rešitve je še nekaj časa, še nekaj razgovorov na vladi.«

»Gospodarstvo ne prenese dodatnega obremenjevanja, vsaj tri dodatne obremenitve smo že dobili v zadnjem obdobju...«

»Povedali smo, da je to roganje gospodarstvu, mi se borimo, da bi bili enako obravnavani na davčnem področju...«

»Z vidika državljanov je to nedopustna diskriminacija, neenakost pred zakonom.«

»Vsi smo se strinjali, da je socialni dialog nujno potreben, seveda to ni bil Ekonomsko-socialni svet ali nadomestilo zanj.«

»Se bomo pač morali zadeve urejati prek evropskih institucij.«

»Obisk je bil nad pričakovanji.«

»Ob izstopu iz socialnega dialoga smo jasno poudarili, da velja izstop iz ESS-ja, vse dokler v naši državi ne bo vzpostavljen enakopraven tripartitni socialni dialog, ki bo temeljil na spoštovanju pravil o delovanju ESS-ja.«

»Na delodajalski strani povečano fleksibilnost pozdravljamo in smo med pogajanji tudi strinjali z omenjeno spremembo. Opozorili pa smo na velik obseg podatkov, ki jih mora delodajalec ob nameravanem organiziranju dela na domu poročati inšpektoratu in ki predstavljajo administrativno obremenitev kadrovskih služb.«

»Delodajalci delo na domu podpirajo, 'še posebej, če ugodno vpliva na produktivnost in zadovoljstvo zaposlenih'.«

»Pasti so v zmanjšanju kakovosti sodelovanja med ekipami.«

»Z delom od doma so delodajalci dobili idealno orodje, da se je popolnoma zabrisala meja med delovnim in prostim časom, saj so kar čez noč dnevne sobe, spalnice, kuhinje postale pisarne delavcev, delovni čas pa se je pod krinko fleksibilnosti razpotegnil čez cel dan.«

»Da pa je delo od doma za delodajalce res nadgradnja izkoriščevalskega sistema, ki temelji na konstantnem povečevanju dobička lastnikov kapitala in zmanjševanju stroškov dela in obratovalnih stroškov, pa je nesporno.«

»Kot navaja minister Mesec, naj bi to pomenilo, da bi do storitev dolgotrajne oskrbe lahko prišli samo tisti, ki si to lahko privoščijo.«

»V vseh sporočilih medijem, pa tudi v izjavah, ki so jih predstavniki GZS-ja dajali v javnosti, smo jasno poudarili, da se na GZS-ju strinjamo s sistemsko ureditvijo dolgotrajne oskrbe. Ne strinjamo pa se s tem, da bi bila financirana z dodatno obremenitvijo delodajalcev.«

»V takem težkem okolju ne moremo in niti ne želimo sodelovati, ker imamo samo vlogo statista.«