Ključna beseda: dramatik

»Ob smrti misleca, pesnika, esejista in dramatika Vena Tauferja se je posušilo tudi njegovo pero.«

»A ni to butasto … Društvo za zaščito živali imamo … Nimamo pa društva za zaščito ljudi …«

»Vsaj to …«

»Pa naj crkne! Če ne bo crknil, ga bom ubil. Vse bom ubil. Profesorja, kelnarco, ki mi ne da za pit, čeprav ve, da vedno prvega plačam, ubil bom vse, ki se pišejo kot eni usrani zafukani prišleki, vem, kje so, sem jim pošto raznašal, imam sezname, vse bom zaklal in postavil zid in žico in vojake na zid in loke in puščice in spet bom osvobodil deželo, spet, jaz križar, jaz poštar križar, čista rasa, človek naše krvi, dober človek, zaveden človek …«

»Če riba in pol stane dirham in pol, koliko stane pet rib. Odvisno«

»Res veliki ljudje nikoli ne privolijo v to, da bil kdo drug majhen«

»Zgodovinski roman?! Nisem še brala bolj aktualne knjige, kot je ta«

»'O čem pa naj pišem?' se vlečem ven.«

»Po resnični zgodbi, le osebe, kraji, datumi, ure, sekunde in dogodki so izmišljeni.«

»Robi je ne le požeruh, ampak tudi nenasitnež. Česa vsega že ni prebavil? In kaj vse bo še.«

»To je tisti jedilniški hod, ki mu najbolj prija: koga še obrati, koga še obdelati, koga začlankati oziroma v članek spraviti.«

»Piše v čarobni slovenščini, ki bralca sprva zmede, saj se zdi, kot bi bila arhaična, nato pa ga oplemeniti, ko se zave, da je to slovenščina, kakršna bi lahko bila, ko bi jo ljubili in negovali kot on.«

»Toliko sem jih ujčkal, da bi jih sam težko razvrstil po starosti, a zadnja rojena daje celoti naslov.«

»Pred dobrim letom so stopile predme prašne in očitajoče, urednica Irena Matko Lukan pa me je spodbudila, naj jih dopolnim.«

»Jezična zavest je dozorela v povezavi z biografskimi elementi, saj je pesnik v zgodnjem otroštvu doživel utišanje materinščine.«

»Logika in perspektiva sta samo pripomočka, s katerima / prepričujemo sebe in druge, da je utvara popolna, večna, / neuničljiva. Potem pride Praznina in nas odpihne v / poslednji kot svoje ničnosti, da smo čisto majhni, kot na / sliki oni, ki stojijo v daljavi.«

»To ni več / poezija, to je samo še življenje, ki se je naučilo množice / besed, nekaj jezikov, se hranilo s knjigami, manj z romani / kot z verzi. Čas, odvržen na marmornata tla knjižnice, ne / bo nikdar postal čas obdobja, stila, smeri.«

»S širokim zamahom celostnega avtorja Dušan Jovanović predstavlja ključno avtoriteto prenove sodobnega dramskega jezika in odrskega izraza v slovenskem gledališču.«

»Bil je eden najvidnejših v zgodovini slovenskega gledališča.«

»Dušan. Oranžni veter, hlastač, impulzivni voznik, glasni orjak, gromoglasni smejalec, zadihani dramatik.«

»Dolge, grčaste roke z velikimi vozli na prvem členku prstanca in sredinca ter z udrtim vijoličastim nohtom na palcu so podobne rokam ostarele opice, na hrbtiščih dlani se prelivajo barve, značilne za nagnito sadje.«

»Glasbilo je malodane živo in ima neopredeljiv videz človeškosti, ki ga predmeti dobijo, če jih človek redno uporablja.«

»Srebrnkasti obrisi negibnih topolov so se tiho peli v nebo. Ker so imeli vrhove navidezno daljše, se je zdelo, da segajo do meseca. Neopredeljiva, malodane nesnovna rečna obrežja so se razblinjala kakor podobe pokrajin v sanjah.«

»Vzgoja, kakršna je bila moja, se v človeka vžge kot z razbeljenim železom, a je ne bi hotel spremeniti – tudi če bi jo lahko.«

»Najbolj grozno pri pisateljskem poklicu ni pisanje, ampak to, da ne pišeš.«

»Če pesmi niso potrebne posamezniku, so nujno potrebne človeštvu.«

»Vsaka pesem, pa naj bo še tako odprta, je vedno tudi zelo konkretna – ukvarja se samo s tem, kar je v njej.«

»Veliko ljudi se v življenju preneha učiti«

»Rad delam z ljudmi, ki so veliko bolj nadarjeni in pametnejši od mene, ki delajo manj napak kot jaz in ki me lahko opomnijo, če naredim nekaj polovičarsko«

»Veliko ljudi se v življenju preneha učiti, in to je njihova tragedija«