Ključna beseda: intervju

»Neverjetno se mi zdi, da ni bolj slaven, kot je.«

»Vizije vam bom prinesel kot pesmi.«

»Trudim se, da bi izkušnjo branja naredil vznemirljivo.«

»No, ampak v resnici rad dajem izjave tipa 'Nikoli ne bom napisal dolgega romana!'«

»V sodelovanje sem torej privolil, ker sem hotel sodelovati z Robertom Eggersom.«

»Ah, vse to bo pokril sneg.«

»Kako ga lahko tikaš?«

»Gospod Vidmar, prepovedali so mi intervju z vami.«

»Izmisli si kar koli, da ti je umrla mama, da si zbolel, da si imel prometno nesrečo, samo ne hodi k Vidmarju in ne delaj intervjuja z njim.«

»Zakaj se me bojiš?«

»Običajno sem bil vedno intervjuvanec. Tisti, ki odgovarja, pojasnjuje, zdaj pa bom tisti, ki postavlja vprašanja in vodi pogovor.«

»Želim si, da je odlika mojih podkastov izmenjava mnenj in ne moje izpraševanje.«

»Vedno sem mislil, ko sem šel na razna soočenja, v kakšni lahki vlogi so novinarji. Postavijo vprašanja, mi se moramo pa truditi za odgovore. Zdaj vidim, da mogoče ni nujno tako preprosto. Da se morajo tudi novinarji oziroma komentatorji kar precej pripraviti, da so dobri voditelji.«

»Najpomembneje je, da se usedete, odprete ušesa in se poskusite poglobiti v skladbo.«

»Kot človek je bil vedno odprt in med študijem mi je pomagal, da se osvobodim ideoloških, estetskih verig, ki sem si jih nadel.«

»To intenzivnost življenja lahko slišimo v vsakem trenutku njegove glasbe.«

»Spomnim se, da sem kot otrok z dedkom hodil na tržnico na Trg cesarja Jožefa blizu opere in da mi je kdaj rekel, 'glej, Slovensko govorijo'.«

»Ta zgodovina je zelo temačna.«

»Mislim, da v Gradcu ostaja močna skupina starejših ljudi, ki je ohranila nacistično ideologijo.«

»HIJENA je po mojem mnenju skladba z najlepšim srečnim koncem v zgodovini.«

»Ne vem, kako je v Sloveniji, a v Avstriji zagotovo obstaja občutek sramu in krivde, če je nekaj v družbi šlo narobe.«

»Najpomembneje je, da se usedete, odprete ušesa in se poskusite poglobiti v skladbo. Dovolj bo, če povem, da je skladba napisana z resnimi nameni, želi si dotakniti ljudi in predajati neko ekspresivnost.«

»Ne maram ga. Menim, da ni preveč dobra oseba. Napadel je islam. Napadel je njihovo vero in verski sistem.«

»Imel sem srečo . . . moj glavni prevladujoči občutek je hvaležnost«

»Bil sem že bolje. Toda glede na to, kaj se je zgodilo, nisem tako slabo. Velike poškodbe so v bistvu zaceljene. Imam občutek v palcu in kazalcu ter spodnji polovici dlani. Opravljam veliko ročnih terapij in pravijo mi, da mi gre zelo dobro.«

»Vedno sem se zelo trudil, da ne bi prevzel vloge žrtve«

»No, to vprašanje si zastavljam in ne poznam odgovora nanj. Imel sem več kot 20 let življenja. Torej, ali je to napaka? Poleg tega sem napisal veliko knjig.«

»Leta 2016 sem izgubil službo.«

»Na vprašanja o nesreči odgovarjam popolnoma normalno, ker vem, da to temo obvladam (smeh).«

»Že pred nesrečo sem govoril, da čim bolj se nekaj slabega zgodi meni osebno, tem boljše je to zame kot avtorja.«