»Je zimski čas prezgodnjega večera. / Morje brezmejno k jugu se razstira: / kadar ni vetra, mlačno je in milo. – / Kdaj že je sonce mreže posušilo // kdaj že, odkar ni več za lov nikogar, / odplavala je zadnja riba uboga, / kdaj že sklenili angeli arhitekti / so vás in otok in ves svet podreti.«
»Rad bi šel tja, kjer še nikoli nisem bil. Sprašujem se, ali me bo Nič kadarkoli našel. Nič ni, kar bi mogel vedeti ali narediti, ker Nič je edina stvar, o kateri me ni strah govoriti. Nič ne more iti narobe razen Nič.«
»Ne moreš biti umetnica in viseti na velikih zabavah, to se nikoli ne bo obneslo. Del tebe mora iti globoko navznoter, jaz temu rečem 'v notranjščino jame', in če ne greš v jamo, ne boš nikoli ustvarila umetniškega dela. Če hočeš biti sposobna ustvarjati, moraš znati stopiti na noge in res videti samo sebe«
»Imela sem krasnega kirurga. V resnici je vse moje operacije opravil robot, kar je neverjetno. Mislim pa, da me je rešila ljubezen. Res verjamem, da me je tokrat rešila ljubezen, ne umetnost. Tik preden sem izvedela, da imam raka, sem se zaljubila«
»Oprostite, da vas motim, ime mi je David in hotel sem samo reči, kako zelo rad imam vaše delo. Dvignem pogled in pred mano je bil David Bowie. Rekla sem: 'Enako'. Potem sva postala prijatelja. Neverjetno je, da sem se spoprijateljila z edino osebo, katere ogromna oboževalka sem kdaj bila«
»Po mojem mnenju je način, kako je bil intervju pridobljen, odločilno vplival na to, kaj je moja mati takrat dejala. Ta intervju je bil ključen dejavnik pri poslabšanju odnosa med mojimi starši in je posledično prizadel tudi številne druge.«