Ključna beseda: jubilej

»Naj bodo z ljudmi dobri, ker pri ljudeh vse dobiš. Vse izveš in vse dobiš.«

»En hribček bom kupil, bom trte sadil ...«

»Samo želela bom, da dočakam 100 let. Drugače pa let ne štejem ‒ k sreči mi prizanašajo. Ni mi treba delati in kar lepo živim.«

»Pesem mi je vdirala v dušo brez nadzora.«

»To je veliko priznanje. Več kot imaš let, pogosteje te morajo ljudje razveseliti, ker že v treh dneh pozabiš, da so ti nekaj dobrega naredili.«

»KuZle smo bili ljubezenski bend.«

»Nikoli ne reci nikoli.«

»Upamo, da bo vsem našim sledilcem in prijateljem plošča všeč in da na njej ne bodo iskali samo zvoka iz preteklosti, ampak se bodo – tako, kot mi – z užitkom prepustili zvoku novih generacij.«

»Ta pleh ima dušo.«

»Tukaj smo mi gospodar, od tu se ne premaknemo niti za ped, to je naša slovenska duša.«

»Če bi se izpolnil pregovor moje mame, 'bolj si star, bolj si nor', me pa pravzaprav še marsikaj hudega čaka.«

»Praznuje slovo od mladosti.«

»Kar pomeni, da so gledali samo kulaka po televiziji.«

»Človek, ki mu uspe nasmejati te Slovence, si pa res zasluži nagrado.«

»Ne moreš peti samo žalostnih in ne moreš peti samo veselih«

»Koncert je danes, jutri ga ni več.«

»Zame je najboljši skladatelj zborovski Emil Adamič.«

»Poznam medveda, ki mu je malo mar za med, še gozdnih jagod ne nabira, ne malin in borovnic. Ima pa zelo rad knjige.«

»Ko v eno roko prime žlico, polno zelenjavne juhe, v drugi trdno stiska knjigo.«

»Saj ima knjige. In te mu delajo družbo ves dan, ko piha veter, moči dež zemljo, jo suši sonce in so prijatelji daleč.«

»Ups, že je tu pravljica. Pravljica O medvedu, ki je rad bral.«

»Če pesmi niso potrebne posamezniku, so nujno potrebne človeštvu.«

»Vsaka pesem, pa naj bo še tako odprta, je vedno tudi zelo konkretna – ukvarja se samo s tem, kar je v njej.«

»Še pred kratkim smo tudi sami mislili, da smo začeli že leta 1979, vendar smo nato medsebojno malo časovno uskladili dogodke iz preteklosti. Tako smo ugotovili, da je 1980 prava letnica nastanka Kuzl, leta 1982 pa je že nastopil konec tega našega benda.«

»Da se od tradicije ne da živeti.«

»Naš dolg je, da to, kar so nam posredovali prejšnji rodovi, ohranjamo in negujemo.«

»Če pojde tako dalje, bo treba hodit poslušat Cankarja k Šentjakobčanom. V ljubljanski Drami ga itak ne moremo več slišati, ker ga tam ni.«

»Gledališče je postajalo del mestne podobe, brez katerega bi bila Ljubljana preprosto osiromašena, okrnjena – kar bi kot neko prikrajšanje utegnili občutiti tudi prebivalci, ki ga sploh ne obiskujejo.«

»Za tako dolg obstoj ljubiteljskega gledališča je potrebno sprotno dokazovanje, da ohranjamo visoko raven, velikokrat to terja tudi marsikatero žrtev osebne narave.«

»Ko neki pojav v kulturi zaznamuje 100 let od nastanka, takoj pomislimo na nekaj čvrstega, trdnega, na neki objekt, arhitekturo, institucijo. Zagotovo ne na revijo o umetnosti, še posebej ne v današnjem času, ko je prostor za razmišljanje in dokumentiranje umetnosti skrčen na minimum.«