Ključna beseda: kratke zgodbe

»Margaret Atwood je iskrena, poštena in dobra družba.«

»Margaret Atwood je hudomušna in zabavna.«

»Čeprav so se ljudje v razsvetljenih prostorih pretvarjali, da ni nikjer nobenega trupla, je Simon vedel, da stari oče sočasno na skrivnosten način leži mrtev na koncu teh prostorov.«

»Aristo pravi, da se vse, kar se na Zemlji izgubi, najde na Luni … Vi pa ste tam našli samo svojo izgubo.«

»Trupla pobitih sovražnikov, o katerih so govorili, so bila prav tako kakor deli živalskih teles v loncu daleč od tega, da bi se jih sploh lahko zaznavalo kot trupla.«

»Treba se je bilo odločiti, minute so neusmiljeno odtekale. Šele zdaj se je spomnil, da bi lahko zadnje ure preživel s svojimi bližnjimi. Problem je bil le, da se ni mogel domisliti nikogar, ki bi ga lahko umestil v to kategorijo.«

»Faliran fotograf, faliran literat, nogometni podkaster, amaterski nogometni zgodovinar, oče dveh otrok in mnogih nedokončanih romanov, raziskovalec mejnih stanj v soju polnočne lune, izgubljen v vesolju, v večnem (neuspešnem) iskanju samega sebe.«

»Besedilo osvetljuje običajen družinski prizor božične večerje na povsem inovativen način.«

»Pravi, da so ga najbolj oblikovale raziskave toka mehurčkov v vodi.«

»Oči, a imaš oči, oči?«

»Brez tebe črka p pač ne gre.«

»Humorne zgodbe na ta račun ne prizanašajo nikomur, niti znanemu Roaldu Dahlu.«

»Marsikateremu bralcu se zato zgodi, da mora zgodbo prebrati vsaj dvakrat, saj pri prvem branju le s težavo umesti dogajanje v ustrezno hermenevtično ozadje, dialogi pa mu ne nudijo dovolj močnega ogrodja, na katerega bi lahko postavil stabilno miselno strukturo.«

»Pri tem deluje kot nekakšen slikar makro detajlov ali, kot v spremni besedi zapiše dr. David Bandelj, kot pisec mikroskopske tehnike, 'ki je podobna opazovanju pod mikroskopom, kjer so detajli povečani, kjer so skrivnosti razvozlane in kjer je zaradi takega napora vid opazovalca utrujen'.«

»Enega ščavota ti pripeljem, da ga nagega privežemo na kamen ob fojbi.«

»Enega ščavota ti pripeljem, da ga nagega privežemo na kamen ob fojbi.«

»Nič ni skrivnostnega, noben človeški odnos. Razen ljubezni.«

»V zadnjem času se mi nasmehne ena sama ženska.«

»Saj imava še celo noč pred sabo.«

»Po lastnih besedah je te 'kratke zgodbe' med letoma 1974 in 1980 pisal po končanju daljših romanov...«

»Ker so mi osebno ljubše Kingove 'realistične' zgodbe oziroma zgodbe, ki fantazijski okvir potisnejo v ozadje...«

»Ob dolžini Kingove proze je zabavno brati njegov post scriptum k štirim zgodbam...«

»Nekoč je živela Nina, ki je imela na levi nogi tatu. Bil je lep in bil je za vedno. Ko je umrla, so jo upepelili. Tatuja potem ni bilo več. Ni bil za vedno.«

»Nekoč je živel Tomaž, ki je pisal zabavne stvari. Ravnokar jih bereš.«

»Nekoč je živel Vid, ki je bil slep. To je bilo smešno vsem, razen njemu. No, tudi njemu je bilo malo smešno.«

»Tavanje na mestu, kjer 'je očitno, da ga imajo vsi vrh glave, in sicer dokončno, ker on za razliko od urnega kazalca ni kazal ničesar, ni pomenil ničesar, kar pa je najbolj motilo svet, če je ta svet sploh kaj motilo, seveda, je bilo v prvi in zadnji vrsti to, da je bil za ta svet ništrc, samo hodil je in bil brez vsake vrednosti, tako je prišel tudi čas, ko se je po tem svetu gibal že tako, da ga v strogem pomenu besede sploh niso več opazili […]'«

»Ne potrebujem ničesar od tu.«

»Od življenja ničesar posebnega ne pričakujem, lahko pa mi naredite majhno veselje, uslugo; ne bo vam škodilo, se mi zdi. Vpišite me na seznam ljudi, ki ne želijo, da bi jih klicali. Bi šlo?«

»Lenardič je navsezadnje napisal, kar sta želela napisati že Homer in Beckett, pa je zmanjkalo prodornosti in daru.«

»"Si ti individuum ali skupina," je navsezadnje vprašal nekako mimogrede. "Precej nestabilna zavest," sem približno pojasnil, "v prostoru pa me menda predstavlja ta beljakovinska struktura. Če poznaš prostor in te reči."«