»prenesel kritiko zaradi napačne odločitve slovenske vlade, da prizna palestinsko državo, kar je v nasprotju s politiko EU in stališčem večine podobno mislečih držav«
»Ko sem bila otrok, nam je na cesti zgorel avto. Iz tega otroškega spomina na avtomobile, ki vozijo mimo, je nastala Odrešitev za začetnike. Sredi kaosa in strahu mimo zgorelega avta zapelje drug avto – bleščeč, nov, z družino, ki se zdi popolna in se ne ustavi, da bi pomagala. Kdo so ti ljudje, ki se odločijo, da ne bodo ustavili? Film se zavrti okoli njih, a ne postavlja pod vprašaj le njihovih dejanj; preiskuje tudi razloge za njihove odločitve. Se bojijo soočenja s svojo lastno ranljivostjo ali gre za naučeno brezbrižnost, simptom širšega družbenega stanja?«
»Bil je neverjeten večer. Pred projekcijo se je v ekipi čutilo veselo vznemirjenje, protokol rdeče preproge nas je malo prizemljil, na projekciji pa je že med filmom postalo jasno, da bo odziv zelo pozitiven. Mislim, da je bila včerajšnja svetovna premiera Odrešitve za začetnike tukaj na Tribeci v New Yorku najlepša popotnica, ki smo si jo lahko zaželeli za film.«
»Nabito polna dvorana, ne samo da je dihala s filmom, ampak se je smejala skupaj z njim. Včasih na glas, včasih pa prav pridušeno, kot da bi v smehu gledalci hoteli izbrisati svojo identifikacijo z zgodbo. In na trenutke je dvorana bučala v nadidentifikaciji. Dbest.«
»Newyorčani smo ga še tolerirali, ko je bil zgolj še eden od grabežljivih nepremičninskih prevarantov, ki se je izdajal za živino, beden plejboj, ki se je z lažmi spravil v tabloide. Klovn ... Nihče ga ni jemal resno. Zdaj ga jemljemo resno.«
»Čeprav odločno zagovarjamo pravico vsakega Američana, da izkoristi svojo svobodo govora in se politično angažira, je očitno, da bodo nedavne odmevne aktivnosti gospoda De Nira zasenčile njegovo človekoljubno delo, ki smo se mu hoteli pokloniti. Da bi ohranili pozornost na prireditvi in dobitnikih nagrad, se gospod De Niro slovesnosti ne bo udeležil.«
»Podpiram delo NAB-ove Fundacije za voditelje in bi rad izrazil svoje spoštovanje in hvaležnost za vse, kar so in še naprej delajo za skupno dobro. Tudi v prihodnje jim želim veliko uspehov.«
»Pozabili smo zgodovinske lekcije in druge klovne, ki jih svet ni jemal resno, dokler niso postali kruti diktatorji. S Trumpom imamo zdaj drugo priložnost in nihče se ne smeji več. Zdaj je čas, da ga ustavimo, in sicer tako, da ga enkrat za vselej porazimo na volitvah.«
»Podpora predsedniku Trumpu še naprej raste, in največ, kar zmore Biden, je to, da na dan privleče odcvetelega igralca.«
»Kako naj ljudje verjamejo, da je to novo ministrstvo sposobno digitalizirati slovensko javno upravo, če ni sposobno iz tistega skladišča v Logatcu zastonj razdeliti 13.000 računalnikov.«
»'Aktivistom', ki so mnenja, da umetnost ni dovolj močna za samostojno posredovanje sporočila ... Umetnost ni plakat, ki ga pobarvamo s sporočilom dneva.«
»Navsezadnje so mene črtali v imenu nemške odgovornosti do holokavsta. Ta odgovornost bi morala veljati tudi za Jude. Ampak v Nemčiji je omejena na državno politiko aktualne izraelske vlade. Oznaka judofilski makartizem to kar dobro povzame. Način, kako utišati ljudi pod pretvezo, da podpirajo Jude.«
»Popolnoma se strinjam, da imajo Nemci glede holokavsta posebno odgovornost do Judov. A enačiti kritiko do izraelske vlade z antisemitizmom je preprosto narobe. In če lahko dodam, kot Judinja tudi jaz čutim posebno odgovornost. Ampak … to ne pomeni dati tej vladi biankomenico. Kar se dogaja v Gazi, se ne bi smelo dogajati – še posebej ne v mojem imenu. Najostreje zavračam enačenje Izraela in judovstva. Judovstvo ima bogato posvetno in predvsem univerzalistično tradicijo. Boli me, ko je zreducirano na aktualno hiper etno nacionalistično politiko Izraela.«
»Popolnoma razumemo vaše stališče, ki si ga zdaj delimo: žal nam je, da smo šele včeraj popoldne od slovenskih prijateljev izvedeli za ozadje Dušana Josipa Smodeja in takoj zatem sklicali žirijo. Njena končna odločitev je bila: izključitev Dušana Josipa Smodeja iz ožjega izbora finalistov.«
»Vključitev Dušana Josipa Smodeja na beneški forum, ki spremlja 60. mednarodni beneški bienale, in njegovo sodelovanje kot kustosa v galeriji Grabar v okviru milanskega tedna umetnosti sta ponovno pokazala, da morajo javne in nevladne organizacije na področju kulture, po eni strani biti pozorne na posameznike, ki jih podpirajo v okviru svojih programov, po drugi strani pa si morajo naložiti moralno obveznost, da javno razglašajo in obsojajo takšno vključevanje škodljivih posameznikov.«
