»Predlog zakona je bil podan v javno razpravo ravno na začetku poletnih počitnic, celo v petek popoldne, kar daje slutiti, da si predlagatelj, ministrstvo za zdravje, v resnici sploh ne želi javne, kaj šele strokovne razprave o tem zakonu.«
»Po veliko prelomljenih obljubah in zavlačevanju ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel smo v Sloveniji končno dobili predlog zakona o psihoterapevtski in klinični psihoterapevtski dejavnosti. Vendar pa predlog zakona ocenjujemo kot nesistemski in kontradiktoren, saj je vsebina členov v medsebojnem nasprotju in tudi vsebinsko vsebuje številna strokovna neskladja.«
»Predlog zakona je bil podan v javno razpravo ravno na začetku počitnic, celo v petek popoldne, kar daje slutiti, da si predlagatelj, ministrstvo za zdravje, v resnici sploh ne želi javne, kaj šele strokovne razprave o tem zakonu.«
»Njegov videz ni ustrezal videzu brezdomca, a je vseeno dajal občutek, kot da je brezdomec. In to je bilo tisto najbolj čudno: vsem se je zdel nenavaden, vsem je takoj padel v oči, vendar nihče ni znal točno povedati, zakaj.«
»V tem je pogubnost naše kulture: da je počasna. Ampak kaj mislim s počasnostjo? Počasnost kulture ni v tem, da je počasna in negibna, temveč v tem, da se obotavlja uničiti tisto, kar je staro in noče propasti samo od sebe.«
»Behramova grozljivka je precizna obsodba turške patriarhalne družbe, ki zlorablja in si podreja ženske. V svoji kritiki je dovolj dosleden, da 'odpustka' ne nameni niti svojemu protagonistu: Cemal je tako zaverovan v svojo predstavo o Zeynap in o sebi kot njenem rešitelju, da je pripravljen privoliti v nezamisljiva grozodejstva. Njegovo razumevanje 'rešitve' dekleta je samo druga oblika posedovanja. Cansu Türedi, osedlana z na prvi pogled enodimenzionalno vlogo zombija, je pravo odkritje; iz okorne klade se postopoma levi v nekaj veliko bolj ... če že ne človeškega, pa vsaj lucidnega.«
»Na Brezje smo priromali v času, ko namesto besed upanja in tolažbe donijo trobente smrti.«
»Danes kot višek naprednosti razglašajo tako imenovano prostovoljno končanje življenja. Čista neumnost. Pokojni profesor Anton Trstenjak je velikokrat poudaril, da je prvinska človekova drža skrb za življenje in da se nihče ne odloči za smrt prostovoljno.«
»Equrna je videti kot odložišče ali skladišče, kamor je nekdo izpraznil vsebino svoje kleti ali podstrešja, pa vse skupaj še malo zlepil, razbil in morda ponovno zlepil.«
»To počnem zavestno, z namenom, da bi zgradil še kompleksnejši sistem – stremim k izgradnji metasistema, v katerem je neskončno informacij, ki jih mora nato gledalec sam razbirati. Soočiti se mora z objektom, ki ga potem prepozna ali pa ne prepozna.«