Ključna beseda: literarni večer

»Kaj od vsega, česar se spominja, je res in kaj le plod njene domišljije?«

»Ob 10. obletnici smrti vsestranskega književnika se ga spominjamo z odlomkom iz omenjene pripovedi.«

»Pesniško izročilo Ceneta Vipotnika.«

»… Takšna zavist namreč, sovraštvo, hudobija, ošabnost, napuh, objestnost, častihlepnost in pohlep po denarju, ki prihaja od hudiča in iz naše pokvarjene narave, so zanesljiva znamenja, predhodniki in glasniki propada in pokvarjenosti naše domovine.«

»Sicer pa mora človek življenje presojati povsem mirno in filozofsko. Sentimentalnost, sanjarjenje o nedoseženih meglenih višavah nam dela življenje le težavnejše in neprijetnejše.«

»Rad bi opisal najpreprostejše občutje / veselje in žalost / ampak ne tako kot drugi delajo / ko za prameni segajo dežja in sonca«

»Meščanu ne morem reči, da imava v mislih vsak nekaj drugega, ko rečeva čas. Njemu teče, meni meče polena pod noge. Ko rečeva polresnica: Njega ne zanima, meni zapre usta. Ko govoriva o naravi: Njega sprejema vase, mene uspava, odvrača me. Okruški, rja. On v svojem odsevu briše nezaželeno in se zažira v mojega. Ostajanje. Zanj je odgovor, zame večno vprašanje.«

»Tudi pome je prihajala smrt, vendar se mi ni zdela prav nič mogočna. Če kaj, se mi je zdela anahronistična.«

»Zabadal je vame, bodel je in sekal po meni, nož je udrihal po meni, kakor da je živ. Padel sem vznak, proč od napadalca; z levo ramo sem trdo treščil ob tla.«

»Moja skrivnostnost je nemoderna, temelji na simbolizmu, ki izhaja in kozmičnih pomenov človeške anatomije.«

»srčnost, globoki razmisleki o morali, skrb za skupnost in še posebej zavzeto za manjšino, pa pretanjen odnos do narave«

»se je duhovna pustolovščina enega največjih slovenskih pisateljev morala začeti prav tako, kot se spominja svojega odhoda od doma«

»Dali smo te sem, da boš dober. Če boš duhovnik ali ne.«

»Pustolovščina je Alojza Rebulo, ki je med drugim vse življenje gradil in izpopolnjeval tudi svoje nasprotovanje totalitarizmom, vodila v kraljestvo klasične filologije in k bogastvu slovenskega jezika.«

»Rebula že v svojih delih narekuje, kakšno naj bo razpoloženje pri uprizoritvi ali glasnem ubesedovanju njegove zapisane besede.«

»Zagotovo se bo pojavil pred nočjo.«

»Huzarji so stali pred hišami, ali pa so po vasi sprehajali, kmetje so jih pa primerjali z Nepotrebnikovim, in vsi so bili teh misli, da niso tako hudi in poredni, kot so si jih mislili.«

»Slovenska beseda v Trstu: njena bodočnost, njena kvaliteta. Saj bo brez tržaške dimenzije slovenski kulturi sploh nekaj manjkalo.«

»Mesto, v katerem sem se rodil, leži na vzhodu Evrope, na prostrani, redko poseljeni ravnini… V mojem domačem mestu je živelo približno deset tisoč ljudi.«

»Zagotovo se bo pojavil pred nočjo.«

»Huzarji so stali pred hišami, ali pa so po vasi sprehajali, kmetje so jih pa primerjali z Nepotrebnikovim, in vsi so bili teh misli, da niso tako hudi in poredni, kot so si jih mislili.«

»Slovenska beseda v Trstu: njena bodočnost, njena kvaliteta. Saj bo brez tržaške dimenzije slovenski kulturi sploh nekaj manjkalo.«

»Mesto, v katerem sem se rodil, leži na vzhodu Evrope, na prostrani, redko poseljeni ravnini… V mojem domačem mestu je živelo približno deset tisoč ljudi.«

»Novak ni le največji slovenski mojster pesniških oblik in pretanjen ustvarjalec besednega 'zvena, ki pomeni, in pomena, ki zveni', ampak 'prostor poezije' z vsako novo pesmijo, bodisi z minimalistično 'definicijo' bodisi z ekspresivno razbohotenim epom, širi s tako polnokrvno poetiko, da njeni občudovalci nismo le presunjeni nad močjo njene ekspresivnosti, ampak smo vsakič znova nevsiljivo, a zavezujoče, povabljeni k samoizpraševanju in iskanju svoje lastne vloge v času in prostoru.«

»Vieni qui.«

»Nočem slišati tega grdega jezika.«

»Nikoli ne gledam oblakov!«

»S prvimi pisnimi poskusi sem hotel šokirati. Nato sem s preučevanja perverznosti prešel na preučevanje normalnosti.«

»Jetnik Vavilov se mi je od prvega trenutka zdel izjemno simpatičen človek, zato mi je bilo resnično žal, da sem ga videl umirati.«

»… ravno odstavljeni od materinih prsi / smo se učili, / da se pride do sredice vsega z zobmi.«