Ključna beseda: literarni večer

»Pustolovščina je Alojza Rebulo, ki je med drugim vse življenje gradil in izpopolnjeval tudi svoje nasprotovanje totalitarizmom, vodila v kraljestvo klasične filologije in k bogastvu slovenskega jezika.«

»Rebula že v svojih delih narekuje, kakšno naj bo razpoloženje pri uprizoritvi ali glasnem ubesedovanju njegove zapisane besede.«

»Zagotovo se bo pojavil pred nočjo.«

»Huzarji so stali pred hišami, ali pa so po vasi sprehajali, kmetje so jih pa primerjali z Nepotrebnikovim, in vsi so bili teh misli, da niso tako hudi in poredni, kot so si jih mislili.«

»Slovenska beseda v Trstu: njena bodočnost, njena kvaliteta. Saj bo brez tržaške dimenzije slovenski kulturi sploh nekaj manjkalo.«

»Mesto, v katerem sem se rodil, leži na vzhodu Evrope, na prostrani, redko poseljeni ravnini… V mojem domačem mestu je živelo približno deset tisoč ljudi.«

»Zagotovo se bo pojavil pred nočjo.«

»Huzarji so stali pred hišami, ali pa so po vasi sprehajali, kmetje so jih pa primerjali z Nepotrebnikovim, in vsi so bili teh misli, da niso tako hudi in poredni, kot so si jih mislili.«

»Slovenska beseda v Trstu: njena bodočnost, njena kvaliteta. Saj bo brez tržaške dimenzije slovenski kulturi sploh nekaj manjkalo.«

»Mesto, v katerem sem se rodil, leži na vzhodu Evrope, na prostrani, redko poseljeni ravnini… V mojem domačem mestu je živelo približno deset tisoč ljudi.«

»Novak ni le največji slovenski mojster pesniških oblik in pretanjen ustvarjalec besednega 'zvena, ki pomeni, in pomena, ki zveni', ampak 'prostor poezije' z vsako novo pesmijo, bodisi z minimalistično 'definicijo' bodisi z ekspresivno razbohotenim epom, širi s tako polnokrvno poetiko, da njeni občudovalci nismo le presunjeni nad močjo njene ekspresivnosti, ampak smo vsakič znova nevsiljivo, a zavezujoče, povabljeni k samoizpraševanju in iskanju svoje lastne vloge v času in prostoru.«

»Vieni qui.«

»Nočem slišati tega grdega jezika.«

»Nikoli ne gledam oblakov!«

»S prvimi pisnimi poskusi sem hotel šokirati. Nato sem s preučevanja perverznosti prešel na preučevanje normalnosti.«

»Jetnik Vavilov se mi je od prvega trenutka zdel izjemno simpatičen človek, zato mi je bilo resnično žal, da sem ga videl umirati.«

»… ravno odstavljeni od materinih prsi / smo se učili, / da se pride do sredice vsega z zobmi.«

»Ne vidim tega, kar vidiš ti, in ti / ne vidiš tega, kar vidim jaz.«

»Prebivalci Sredozemlja, posebno staroselci, so prepričani, da prav njihov del morja diši lepše in opojnejše od vseh drugih morij.«

»Dvignila sem se in si obrisala obraz z ruto. Zunaj je množični grob pil svojo dozo solz; želela sem si, da bi tudi jaz umrla.«

»Pisala sem pesmi kot nekdo, ki strmi v umetno cvetje, nato pa me je smrt popeljala med vrtove in gozdove.«

»Le kogar danes krogla je zadela, / on gleda v novo, starega otet.«

»Vas Doberdob je ta dan hudo trpela pod laškimi granatami. Nad nami ves dan krožijo sovražni in naši zrakoplovi. Sovražnih je seveda več.«

»Nečesa namreč ne smeš pozabiti, sinko: Človek se mora vsaj tu in tam sprostiti. Tudi suženj. Toda njegove verige so premočne, zato se sprošča v mislih in besedi. To ni nič hudega. Gorje pa, če se začne zatekati v laž. Tedaj se mi zdi, da čepi v zasedi z vzdignjenim bodalom ... Vidiš, sinko, takšni so bili tudi tvoji rojaki. Olikanih, sladkih besed, pa nemirnih oči in zahrbtnih misli ... Ti pa bodi drugačen in zavedaj se, da nas čakajo velike reči ...«

»Tudi ljubiteljice psov so lahko zahtevne. Z njimi ste v zvezo dobili bitje, ki vam ni nujno naklonjeno, vi pa njemu ne. Stopili ste v nepričakovan zakonski trikotnik in kot v vsaki taki konstelaciji se boste morali naučiti voziti skozi dvojni odnos, z njim in z njo. Če se bo zgodba končala z razhodom, nikoli ne boste izvedeli, koga ste premalo ljubili, njega ali njo«

»Med dvestotimi osebami, stisnjenimi v kabino letala, je človek zares bolj osamljen kot kjerkoli drugje. In misli si, da bi bila ta pasivna osamljenost morda priložnost za življenjski obračun, za razmislek o smislu stvari, ki ustvarjajo to njegovo življenje. Nekaj hipov poskuša, se malo sili, a ne vztraja predolgo ob nepovezanem notranjem monologu …«

»Spuščam se iz glave v srce. / Drsim po vertikali, / s katero sem prebodena / od neba do dna. / Pot je jasna, smer je ista. / Vse dobivam in izgubljam hkrati …«

»Ta edinstveni dogodek bo preplet umetniškega duha in ustvarjalnih izrazov očeta in hčerke tako na literarnem kot na likovnem področju.«

»Fotografija postane pesem in iz besedila nastane slika. Literatura je podobna fotografiji.«

»Topolovina in akrilne barve. Morda so take slike naslonjene na valove pod vodno gladino. Nekaj črt in ploskev za nove poglede.«