»To je filozofsko gledano seveda naivna predpostavka, knjige, kot je Vilčnikova, ki nas znova postavijo v otroško perspektivo in jo povežejo z našim odraslim jazom, pa omogočajo, da to občutimo na najgloblji ravni.«
»Metelkova je nekakšen mitski kraj. Nekateri mladi, ki pridejo študirat v Ljubljano, verjamejo v njegovo pripoved o alternativnosti, drugačnosti, svobodi. Zdi pa se mi, da je še posebej v zadnjem času ta svoboda postala neke vrste suženjstvo.«
»Metelkova je nekakšen mitski kraj. Nekateri mladi, ki pridejo študirat v Ljubljano, verjamejo v njegovo pripoved o alternativnosti, drugačnosti, svobodi. Zdi pa se mi, da je še posebej v zadnjem času ta svoboda postala neke vrste suženjstvo.«
»Ves čas se gibljemo na meji med izrečenim in neizrečenim, pripovedovalci pa so velikokrat skoraj lirski subjekti. Igrivost se kaže na ravni forme: avtorica zmore zgodbo odrezati brez pričakovanega zaključka, ne da bi to izzvenelo v prazno, ne da bi se zdelo, da ji kaj manjka.«
