Ključna beseda: literatura

»Očetje so kislo grozdje jedli, otroke pa zato skominajo zobje.«

»Mislim, da v romanu ni stavka, misli, pokrajine, opisa ali človeka, ki ga ne bi na izkustveni ravni doživel. Od vsake smreke, vsake ceste, vsakega kamna . . .«

»Kriminalka je vredna tudi resnega in odraslega človeka.«

»V toliko letih si neki stil prisvojiš, ti postane lasten, se v njem dobro počutiš. Je inštrument, kot motika, in znaš se z njim izražati. To sem prenesel sem.«

»Marsikdaj delovali so kot provokacija v nekem svetu polaščanja patriarhov, vladajočih očetov, ki zatirajo svoje podložne sinove.«

»Zastraševalnim mehanizmom polaščanja sem se nato srečal, ko sem spremljal predavanja Antona Slodnjaka.«

»Po štirih semestrih študija sva se z Marjanom Tomšičem zavzela za profesorja in se uprla partijskim strukturam.«

»Potem ko so nama avstrijske oblasti po zapletih odobrile zatočišče, sem se vključil v slovensko kulturno življenje v Avstriji.«

»Namen revije razkriva moj pogled na sodobno literaturo.«

»Izhod vidi v pluralnosti, alternativnosti, kritični zavesti in subverzivnosti.«

»Prek senc preteklosti in frustracij lahko prestopimo v svet zaupanja in sodelovanja le s strpnostjo in dialogom.«

»Zdaj pa vse tole okrog nas. Za Johana Ota deja vu.«

»Nenavadna koincidenca.«

»Mislil sem predvsem na človekovo silno voljo po preživetju tudi v najtežjih okoliščinah.«

»Imel sem ga za nekakšno eksistencialistično pisanje o posamezniku, ki se pribija skozi kaotični in nevarni svet.«

»Čeprav ... nekaj optimizma mojemu junaku ‒ in avtorju ‒ na koncu knjige ostane.«

»Je komaj tridesetleten napisal mojstrsko zgodovinsko fresko, ki je danes v času pandemije covida-19 sijajno ogledalo krize, ki jo doživljamo.«

»Na kakšen način se ljudje srečujemo s samimi seboj, s svojo usodo, in kako ta srečevanja prenašamo.«

»Ker sem mladost tudi sam preživel na čezoceankah s to posebno človeško vrsto, je po moje prav, da sem napisal resnico o teh možeh.«

»Zaradi pomanjkanja ljubezni in možnosti, da ne bi bila le gospodinja in mati v nadvse revnem patriarhalnem koroškem okolju, si je pri komaj 50 letih vzela življenje.«

»Ko ne moreš nikamor in si naenkrat želiš kamor koli, je Blodnik po Istri inteligentna in humorja polna alternativa vsem mogočim klasičnim vodnikom za času primerna popotovanja 's prstom po zemljevidu'. Priporočam za družinsko branje – naš plan je (takoj, ko bo mogoče) obiskati Paradiž z dimnikom, otrokom pa bo nujno razkazati tudi spomin na naše socialistično otroštvo, Fužine na vodi.«

»Kot robot je, kot tisti robotski sesalec, ki se po končanem čiščenju sam priklopi na polnjenje.«

»Diši po jeseni, diši po mnogih smrtih.«

»Vsebine, ki pridejo do nas, so sedaj dobrodošle. Toliko bolj, če imajo dodano umetniško vrednost in pridejo neposredno do nas, kot pride radio z glasom.«

»Poslušal sem posnetek in sem bil nenehno nezadovoljen. Besedilo, ki bi ga na radiu posnel morda v petnajstih minutah, sem verjetno snemal tri ure, saj nisem bil zadovoljen sam s seboj.«

»Ustvarjalci težko le sedimo doma in ničesar ne ustvarjamo. Seveda verjetno trenutno vsi delamo na prihajajočih projektih. Ampak simpatično je bilo imeti studio v dnevni sobi in se posneti doma.«

»Ogled je za 'ferrantomane' obvezen, a Genialna prijateljica lahko 'stoji' samostojno: pritegnila bo tudi gledalce, ki do literarne predloge nimajo nobenega odnosa ali zanjo še niso slišali.«

»Ferrantomanija, nesporno svetovni fenomen, je razsajala predvsem med premožnejšimi, urbanimi in izobraženimi bralci, v katerih vidi HBO svoje ciljno občinstvo.«

»Elena se z novico spopade na edini način, ki ga pozna: po vseh teh letih bo naposled prelila na papir svoje spomine na Lilo in njuno odraščanje v povojnem Neaplju.«

»Širšega vprašanja v ozadju zgodbe ni težko razumeti: Ferrante načenja temo naključja (ali usode?), ki posamezniku z golim rojstvom v 'napačno' družino prepreči, da bi živel življenje, v katerem bi najbolje udejanjil svoj potencial in morda celo našel srečo.«