Ključna beseda: literatura

»Če bi se človek spremenil, da bi cenil dobroto, ljubezen, bo lahko človeštvo našlo neko drugo pot, ki ne bo ocean krvi.«

»On je prebil tukajšnji stoinvečletni zid molka o naši slovstveni ustvarjalnosti in o naši kulturni preteklosti.«

»Projekt me je navdušil zaradi ideje o 'sejanju literature'.«

»Gre za projekt, ki duh avtorjev in avtoric ter bralcev in bralk postavlja v prihodnost.«

»Se bom temeljito posvetil delu in njegovi vsebini.«

»Vsakdo se najgloblje zaplete v tiste ljudi, ki ga z vsemi sredstvi ščitijo pred zdrsom v najglobljo zev, ali v tiste, ki jih je pred izhlapitvijo treba zaščititi. Redki prenesejo izpostavljenost. Nihče ne zdrži, če se na njem razlomi ravnodušnost sveta.«

»Z romanom in miniserijo Jezero smo Slovenci dobili svoj pravi kriminalni hit.«

»Detektivke stare šole namreč izhajajo iz posledic ameriške prohibicije in korupcije, ki ji je sledila, v njih pa spremljamo zagrenjenega, moralno kompromitiranega antijunaka, praviloma zasebnega detektiva, ki ga je življenje tako utrdilo, da je 'trdo kuhan'.«

»Če bi se izpolnil pregovor moje mame, 'bolj si star, bolj si nor', me pa pravzaprav še marsikaj hudega čaka.«

»Praznuje slovo od mladosti.«

»Kar pomeni, da so gledali samo kulaka po televiziji.«

»Človek, ki mu uspe nasmejati te Slovence, si pa res zasluži nagrado.«

»Predstavljam si, da obstaja neka evropska literatura kot velik orkester ali zbor, v katerem pa se sliši posamezne glasove.«

»In če se to potem dobro znajde v tem evropskem orkestru, je del te evropske literature.«

»Njegove knjige nas spominjajo na to, kaj se zgodi, ko se nacionalna meja čez noč spremeni v fronto.«

»Naj ne hodi po svetu, kogar zgodovina ne zanima.«

»Zgodovina Evrope je zgodovina zmot, a tudi poguma in iskanja humanističnih idealov.«

»Da, človek je umrljiv, ampak to še ne bi bilo tako hudo. Slabo je to, da je včasih umrljiv kar iznenada, to je tisto zoprno!«

»inferna realnega socializma«

»da gre v vseh obdobjih človeštva za faustovsko igro med politiko in umetnostjo«

»Preden sem prišel v Tarascon, sem opazil čudovito pokrajino z ogromnimi rumenimi skalami, nenavadno prepletenimi v najbolj presenetljive oblike. V dolinicah med temi skalami so bile vrste majhnih okroglih dreves z olivno zelenim ali sivozelenim listjem, ki bi bila lahko limonovci.«

»Oh! presneto, skrivnost življenja! Natančnost misli! Nevednost človeškega rodu!«

»Žariš in žgeš in v tvoji zlati luči vsa trudna duša moja trepeta.«

»A ne: še v ječi sredi slepih sten / nihče mi dveh ne vzame dragotin: / ljubezni in vesoljne slave zvezd.«

»Gledam pa se ne morem nagledati / te svetlobe tega zrnja gorečega / ki ga raztresaš po morski modrini.«

»V zaporu človek razmišlja drugače kot v običajnem življenju. V zaporu so noči drugačne, so dnevi drugačni, drugačni so dihanje in bedenje in sanjanje, vsa človeška bit postane drugačna.«

»Kot bi imela za hrbtom luč, ki je ne vidiš, / jo pa čutiš.«

»Slovenec ima najraje, če je humor organiziran v prepoznavno obliko, da se takoj vidi, da bo prišla na koncu poanta. Najraje ima vice o Slovencu in Bosancu ipd., ker pri teh ve, da bo poanta prišla, ko bo na vrsti Bosanec.«

»Nedvomno je bila kamera postavljena na vrh zvonika ali morda na ogrodje iz železnih nosilcev, ki se dviga nad jaškom rudnika …«

»Francoščina mi daje distanco, ki jo pisatelj potrebuje. Moraš biti oddaljen od nečesa, spominov, dežele.«