»Dejansko se je roman spreminjal z mano, sprejemal je nove informacije o zgodovinskih, antropoloških, psiholoških, psihometričnih in drugih dognanjih, ki so prihajala na dan v zadnjih dveh desetletjih.«
»Nikoli ne bom videl v temi, si mislim, / pa kaj je tako vznemirljivega v tej notranjosti, / nato rečem, drugačnost, drugačno čustvovanje, / drugi občutki, drugačne brazde, serpentine, / preskoki, neprizanesljiva lahkotnost, izkoščičenost, tabernakelj, osnutki, drznost / in nikoli obžalovanje trenutka.«
»Pisca veselih in žalostnih zgodb, ki jih danes prištevamo v vrh slovenske literature, ne bomo nikoli do konca spoznali. To je vesela usoda vseh velikih umetnikov in njihovih umetniških del. Ravno v tem je pravzaprav vsa skrivnost. Tudi pri Cankarju. V gledališču ga lahko uprizarjamo v neskončnost, ker se zdi, da bomo v njegovih dramah vedno znova našli še nekaj neodkritega, neizpovedanega kot nekakšna slutnja.«
»Tudi kot najstniki Cankarju ne moremo čisto ubežati; radi smo svobodni, in kar je predpisano, nam ni zelo pri srcu. Ko pa odrastemo, si Cankarja, če le hočemo, končno lahko privoščimo samo zato, da bi uživali.«
»Jančarjev Dekameron v izvedbi mariborskega igralskega ansambla je poseben projekt, ki je nastal kot darilo Slovencem za lažje preživljanje tesnobnih časov.«