»Pesem je zame doživetje, stisnjeno v en sam trenutek, zelo intenzivno – neko novo odkritje –, ko ugledam nekaj nenadoma v čisto novi luči in v novi zvezi. Vedno mi nastane pesem iz ene osrednje misli, iz ene predstave, iz enega žarišča – vedno od znotraj – ven. Ta organska rast se mi zdi pomembnejša kot zunanji atributi, na primer besedni nakit.«
»Slišati bo škripanje zob in najstrašnejši jok. Doline se bodo vzdignile, hribi se bodo zravnali in končalo se bo vse človeško početje. Gore bodo potonile v polja in morja. Konec bo z zemljo in z vsem, kar je na njej. Vsi izviri, potoki in reke bodo vreli v ognju. Zemeljski vladarji bodo sojeni pred Bogom.«
»V zmagovalnem sklopu Matjaža Pikala, za cikel pesmi Ameriški sprehajalec pa pesniški jaz poudari razmišljanje o neoliberalističnem sodobnem bivanju, do katerega je tudi kritičen. Vse je zapisano semantično uglašeno in sugestivno, tako da pritegne bralčevo percepcijo.«
»Vsakič znova je izziv že vstopiti drug v drugega / istočasno – / se premakniti iz izhodišča, ga sploh najti / in si na pol poti stopiti na prste. / Nato potovati skupaj po različnih trajektorijah – / pljuskati na obe strani oceana hkrati, / tako, da si lahko do konca življenja / liževa sol z vratu. / Na koncu pa se spontano / skobacati iz tvojega trebuha, / v drugem kraju, / v drugem času, / in sprejeti nadaljevanje.«
»Svetlana Makarovič bi morala biti članica SAZU-ja, morala bi biti osrednja osebnost predstavitve Slovenije na bolonjskem in frankfurtskem knjižnem sejmu in nominirati bi jo morali za Nobelovo nagrado.«
»Mladinske pesmi Svetlane Makarovič lahko beremo skozi prizmo t. i. teorije karnevala filozofa Mihaila Bahtina ali pa nanje apliciramo misel Sandre Beckett, ki govori o dvojnem naslovniku, torej o t. i. crossover književnosti.«
»Kdo bi se vendar ne navduševal nad vizionarskim pesnikom, ki je že sredi sedemdesetih let vedel, česar številni nočejo vedeti še danes, in ki je s svojimi besedili in s svojim življenjskim zgledom napovedoval, in to avant la lettre, globoko ponotranjena etos in prakso, ki ju od nas terja naša lastna prihodnost?!«