Ključna beseda: pisanje

»Akt zahvale pomeni 'sprejemam vaša pravila, ne bom jih kršil/a, hvala, ker ste me spustili zraven.'«

»Pravo nasprotje hitrosti je bilo oranje njive, tam so voli določali hitrost, tu orač ni imel besede...«

»Zgodba je zanj pripovedovanje, ta ji omogoča, da lahko potuje s kočijo ali jezdi osla.«

»Esej pa se ne odpravi nikamor, temveč stoji zakoreninjen v izhodišče kot kako drevo.«

»Ni hujšega, kot je esej, poln besa.«

»Esej je v primerjavi z zgodbo resnejši, zato so zanj vprašanja usodna. Mora odgovoriti.«

»Digitalna postaja podoba, s katero skušam razlomiti pečat vsega, kar je.«

»V resnici se spreminja način zbiranja, zapisovanja in razbiranja podatkov o svetu.«

»Prostor mojega bivanja postajajo kratkočasne fascinacije. Omamna slepila.«

»Trezorji ali vsaj lončeni hranilniki lažne varnosti.«

»Med spletkami in zehanjem.«

»Da življenje pomeni iz samega sebe narediti umetniško delo.«

»V nekem smislu pisateljevo ustvarjalno naročje, kalilnica sloga, tipov in idej tako za literarne kot publicistične tekste.«

»Pripravljena sem narediti vse.«

»In zakaj ne bi človek dal svojih možganov na pašo? Ker noče biti ovca, ampak nekaj več, na primer znanstvenik, kot Einstein, ali pisatelj, kot Daniel Defoe, ali pomorščak, kot Krištof Kolumb, ali astronavt, kot Neil Armstrong, kdor koli, samo da ne bi bil on sam, kjer koli, samo da ni bi bil vedno natanko tam, kjer je.«

»Odkrili so šestindevetdeset milijonov let star fosil hobotnice. Izkazalo se je, da je starejša kot dinozavri. Ali je v takih razmerah sploh imelo smisel govoriti o ljudeh, ki so se rodili pred približno šestdesetimi leti?«

»ZDAJ govorim, kakor da te ni. Pa vendar si. In to je vseh skrivnosti največja skrivnost, kot pravi Ivan Mrak v neki svoji drami.«

»… že takrat je bil naš planet star štiri milijarde let. To je količina, ki je za človeško zavest preobsežna, zato zmeraj znova iščemo olajšanje v sedanjosti.«

»Kot človek postane kovač tako, da kuje, in harfist tako, da igra harfo, bo tudi on postal zaljubljenec tako, da se bo začel ozirati za ženskami.«

»Večino časa je bila zadovoljna s tem, da ga nima, značaja oziroma penisa, zavedajoč se, da je to ena omejitev manj, ena ovira manj na poti do svobode, ki jo je poimenovala kot svobodo izbire, izbiro pa sicer, kot vsi vemo, v veliki meri narekujeta značaj oziroma penis.«

»In če človek vidi delček celote, mu to prav nič ne pomaga, če v tuji mu besedi dihur prepozna (besedo) dih, ki jo pozna, ali pa ga zven neznane besede krma spominja na grm; približki ga prav nič ne približajo resnici, prav tako bi se lahko motil v celoti.«

»Umetnost je simptom, bodisi nezadovoljnosti bodisi nezadovoljenosti, in velika škoda je za svet, da nam njegovo sliko takole izkrivljeno podajajo prav ljudje, ki se v njem najmanj znajdejo. Umetnost je protinaravna, kriva vse družbene gnilobe, ja, ja, umetnost je kriva, ljubezniva, neusmiljena.«

»Ne, ne, prav beden opazovalec sem. Pač pa sem dober opazovalec, ko pišem.«

»Te pa so me pripeljale v živobarvne situacije.«

»Berete vse mogoče zgodbe in jih potem pripovedujete po svoje?«

»Pa to je vendar neverjetno, kar pripoveduješ!«

»Da bi verjeli v nemogoče, je treba veliko vaditi.«

»Šeherezada je soustvarjalka v kreaciji idealne zgodbe, ki jo pisatelj ves čas piše.«

»Bolj kot vsebina sama morda še impozantnejša 'drobna izmišljija, ki jo bo, kdor bo bral, brž uzrl'.«

»Kljub takšni 'strahoviti pohabi' se zgodbe namreč razvijajo spontano, igrivo in na videz popolnoma neovirano.«