Ključna beseda: pisatelj

»Olgo Tokarczuk navdihuje pogled od zgoraj, zaradi česar je njen mikrokozmos ogledalo makrokozmosa.«

»Biti sprejemljiv, je vse.«

»Impresivno je, kako nas pisateljica v tej 1000 strani dolgi knjigi spusti v misli več oseb, da nam poda portret glavnega junaka, ki je opisan zgolj z zunanje perspektive.«

»Če ga lahko opišemo kot pisca kraja, njegove pozornosti ne pritegnejo predvsem metropole, temveč predmestja in pokrajina. Ponovno ujame nevidno in nas naredi del tega.«

»Podobnost med kozjim in materinim mlekom ga je razveselila. To bi lahko bil pravi argument v boju s protikozarji.«

»V veliko državah so bogati na 'balkansko kravo' revežev gledali s prezirom.«

»Če bi ostali v dobrih odnosih s Stalinom, bi nas obtoževali, da se posmehujemo imenu slavnega Stalina, ker pa smo se skregali, nas bodo obtožili, da smo zakrknjeni stalinisti.«

»Objemali smo našo Stalinko, kot bi ji hoteli reči, da je nikoli ne bomo preboleli, saj je bila naša velika rešiteljica in gotovo prva Stalinova žrtev na jugu Balkana.«

»Če koncept Emila Filipčiča ne bi obstajal, bi si ga moral Emil Filipčič – človek izmisliti, da bi imel Emil Filipčič – pisatelj o čem pisati.«

»Zavest o tem, da imam svojo zgodbo, svojo osebno zgodovino.«

»Moji stari starši, ki so emigrirali v Argentino, nepismeni in brez znanja jezika, moji starši, ki so mi vcepili ljubezen do knjig, moji pacienti in bližnji prijatelji, ki so me spodbujali, da sem se iz zdravnika prelevil v pisatelja.«

»Tomaž Lavrič je največji slovenski pisatelj.«

»Vaše delo je dokazalo veličino slovenskega človeka, slovenskega naroda in slovenske besede.«

»Bil sem sprejet.«

»Začetek, da sploh obstaja.«

»Slovenci nismo dovolj zavedni.«

»Postala bo pisateljica, in ker bo pisateljica ali ker bo tisto, zaradi česar bo postala pisateljica, bo kar naprej obsedena z nestanovitnostjo besed.«

»Ne, beseda ni stvar. Stvar ni beseda. Toda nekako sta ti dve – stvari – postali nerazdružljivi.«

»Besede so kot nevidna koža, ovijajo svet in ga delajo resničnega.«

»Vse življenje si je skušala to predstavljati, oživiti to materinsko nedeljo, celo ko je zbledela in celo ko je njen edini razlog za obstoj postal zgodovinsko čudo, običaj neke druge dobe.«

»Cilj njegove poezije je bil izraziti bedo in nesrečo proletarskega sveta; ta mu je bil predvsem snov za ponazoritev novega etosa, ki zahteva očiščenega človeka; sočustvuje z zatiranim in trpečim, ki so simbol novega človeštva in nove družbe. Zato je izražal proletarsko-socialno motiviko z vizionarnimi podobami, simboli in metaforami.«

»Moral bi biti predlagan za Nobelovo nagrado.«

»Sem slep, toda izguba vida je povzročila, da so vsi moji čuti znova oživeli.«

»Enako fašistično aroganten je, enako domišljavo zastopa oblast.«

»Z gotovostjo v slogu in bogastvom oblik drame in romani Lukasa Bärfussa vselej na novo in drugače raziskujejo osnovne bivanjske lege sodobnega življenja.«

»Gre za lastnosti, ki hkrati določajo Bärfussove eseje, v katerih avtor današnji svet spremlja z neustrašno preiskujočim, začudenim in prepoznavajočim pogledom.«

»Književnost si izmišljuje, ampak ne laže.«

»Vse, kar sem si izmislil, je resničnost.«

»Mislim, da je gibanje zakon življenja.«

»Lahko bi živel brez pisanja, brez branja pa ne.«